Članek
Ku Klux Klan, Pluton in homoseksualnost

Ku Klux Klan, Pluton in homoseksualnost

Objavljeno Nov 14, 2016

Kljub vsem pomirjajočim tonom, češ da se bo gospod Trump počasi spremenil v normalnega politika, ki bo normalno govoril in se normalno obnašal, ne moremo biti naivni, tudi če bi hoteli biti. Ljudje z desnice in s skrajne desnice morajo zastopati nekaj zamisli, ki predstavljajo njihov železni repertoar, saj sicer niso več desničarji. Načelno se sicer lahko spremenijo in postanejo napredni, vendar je verjetnost tako majhna, da je treba biti pozoren na vsak njihov gib in na vsako njihovo potezo, saj so lahko zelo nevarni. Naj to dokažem na primeru. Mike Pence, Trumpova desna roka, je dokazani križar, ostro naperjen zoper LGBTQ, poleg tega pa tudi vztrajno zatrjuje, da evolucija ni nič drugega kot nedokazana teorija. Na tem mestu me zanima zlasti njegovo izraženo prepričanje, da je treba ustaviti homoseksualce zato, ker je taka Božja ideja. Prepričajmo se, če je to zares lahko Božja ideja, če je torej sploh mogoče trditi, da je Bog proti homoseksualnosti. Mimogrede: Ku Klux Klan je že napovedal shod, na katerem bodo proslavljali Trumpovo zmago – shod bo 3. decembra v Severni Karolini. Ni torej videti, da se bodo zadeve kaj kmalu normalizirale. Bolj verjetno je, da se ravno ne bodo.


Znanstveniki so pred časom ugotovili, da Pluton sploh ni planet in da ga je treba zbrisati s seznama planetov. In so ga; zdaj ga imajo za pritlikavega, kar pravzaprav pomeni, da je še vedno planet,  saj ga tudi imenujejo dwarf planet. Poimenovanje nikakor ni nepomembno, to pa pomeni, da so tudi besede, ki jih uporabljamo, ali pa jih ne, zelo pomembne, saj smo simbolna bitja. Na enak način, ugotavljata Zachar in Kendler v prispevku, objavljenem v leta 2012 v reviji Philosophy, Ethics, and Humanities in Medicine, so morali medicinci iz klasifikacij duševnih motenj odstraniti homoseksualnost. Homoseksualnost in masturbiranje sta namreč dolgo časa veljala za zanesljivo znamenje duševnega propadanja, ki vodi k bridkemu koncu. Kljub Freudovim dokazom, da je tako razmišljanje povsem zmotno, je še danes veliko ljudi, ki delijo in zagovarjajo to mračno mnenje.

Obenem so prepričani, da ima prste vmes sam ljubi Bog, kot trdi tudi bodoči podpredsednik ZDA. Izvrstno idejo o tem, kaj bog sploh lahko je, je imel Spinoza, zato je dobro premisliti kako njegovo razmišljanje o božji naravi, da ne bi govorili kar tja v tri dni, saj to zmore vsakdo. Dobro je torej prebrati kako dobro knjigo.

Ko razmišlja Spinoza o bogu, razmišlja obenem o resničnostnih idejah, o idejah, za katere smo lahko prepričani, da so resnične, da niso popačene, zmotne ali povsem neumne. Zakaj razmišlja filozof o njih? Ker so izmed vseh mogočih idej, ki jih ima lahko človeško bitje, daleč najpomembnejše. Na primer za preživetje vrste. Če bi namreč za preživetje zadoščale iluzije in fiksne ideje, bi jih evolucija zagotovo podpirala, zato bi gene prenašali naprej zlasti tisti ljudje, ki bi nakopičili največ iluzij, zmotnih in popačenih idej, neumnosti in vsega drugega iz tega registra.  

Lastnosti resničnostnih idej, pravi Spinoza, so: 1) da so jasne in razločne; 2) da se jih ne drži niti senca dvoma; 3) da so torej nujne.

Ali ideja, da Bog ne mara homoseksualcev in da jih je treba prav zato spreobrniti ali celo odstraniti z obličja Zemlje, prenese vse naštete kriterije?

Prvič. Je ideja jasna in razločna? Taka bi morda bila na prvi pogled, če bi bil Bog oseba, ki trdi, da ne mara homoseksualcev, toda v tem primeru bi mu mirno zabrusili, da je to stvar osebnega okusa in izbire, kar pomeni, da njegov odklonilni odnos do homoseksualcev nima nobene posebne teže. Homoseksualcev nekdo ne mara, drugi pa jih na primer marajo. Nič posebnega.

Od Boga bi torej terjali dokaze za trditev, problem pa je, da Bog ni oseba in nima nobenih mnenj, zato je teža dokazovanja na nas, in ne na njem.

Kaj potemtakem Bog sploh je? Bog je neskončna narava, odgovarja Spinoza, in ni oseba, saj ni mogoče misliti neskončne osebe. Spet drugič pokaže, da je neskončna misleča stvar, kar pomeni, da vsaka ideja pride od boga, čeprav se na prvi pogled zdi, da prihaja od ljudi. Ker narava človeškega uma sledi iz narave boga, smo že na dobri poti, da se lahko zanašamo na ideje, ki prihajajo od boga in so resničnostne.

Um je pravzaprav poenoten z naravo in z bogom, to pa pomeni, da se človek lahko zanaša na lastne rabe uma, ki ga lahko vodijo k ustvarjanju jasnih in razločnih idej, za katere pravimo, da so resničnostne. Taka pa je tudi njegova dolžnost.

Naj ponovim: človek lahko spoznava resnico in jo artikulira, če se vsaj nekoliko potrudi. Ni torej res, da ne obstaja ali da je za večno nedostopna.  

Svojih idej torej ne bi smeli podtikati bogu. Vse ideje so sicer v njem, saj je neskončen, toda naša dolžnost je, da se dokopljemo do resničnostnih idej, in ne smemo vztrajati pri fiksnih idejah, napačnih ali izmišljenih idejah.

Potrebna je torej taka raba uma, ki nas zanesljivo vodi k resničnostnim idejam, ki so v bogu.

Za to potrebujemo metodo, pravi Spinoza. Seveda jo, to pa pomeni, da spontana mnenja niso dovolj in jih moramo pretresti, da vidimo, če prenesejo teste. Če jih ne prenesejo, jih moramo nemudoma vreči na smetišče.

Natančna in zanesljiva raba uma nam najprej pove, da je lahko vsako človeško bitje homoseksualno ali heteroseksualno. Obstajajo tudi druge možnosti, toda za nas je ta hip pomembno spoznanje, da obstajajo številni dejavniki, ki na primer ljudem preprečujejo, da bi postali homoseksualni. Prav isto velja za homoseksualce, ki si na primer ne morejo predstavljati, da bi bili heteroseksualni.

Preprosti matematični modeli nam povedo, da je nemogoče, da bi bili v populaciji zgolj heteroseksualci.

Znanstvene študije, na primer klasične, ki jih je izvedel Alfred Kinsey s sodelavci, dokazujejo, da je med prebivalci bistveno več homoseksualnosti, kot si ljudje predstavljajo. Bistveno več zajema vsaj tretjino ljudi. To pa nikakor ne more biti osamljena motnja, ampak je lahko le normalna variacija, kot pravimo v žargonu, oziroma kot je razvidno že iz preprostih matematičnih modelov genskih variacij.

Antropologi so tudi že zdavnaj dokazali, da prepovedi homoseksualnosti ne moremo odkriti v vseh družbah in da so homoseksualne tudi številne živali. Še več variacij torej.

Do njih se dokopljemo že s preprostimi matematičnimi modeli in če upoštevamo en sam dejavnik, gene. Obstajajo pa še drugi dejavniki.

In psihologi doslej še niso odkrili nobene nujne povezave med homoseksualnostjo in duševnimi motnjami.

Drugič. Je ideja, da Bog ne mara homoseksualcev, brez sence dvoma? Ugotovili smo, da ni in da znanstveni dokazi govorijo v prid ideje, da so homoseksualci povsem normalna bitja, kar pomeni, da Bog nikakor ne bi mogel imeti ideje, da jih je treba spreminjati, saj bi bila taka ideja v njegovih očeh ničvredna, kot se reče, kajti bog hoče, prav tako kot ljudje, čiste, nedvoumne in resničnostne ideje, kar pomeni, da ga vse druge ideje niti ne zanimajo, saj nimajo nobene posebne vrednosti. Ni jasno, zakaj bi bilo nujno, da živijo ljudje v iluzijah, halucinacijah in zmotah, z zmotami in zanje.

Če antilopa ne zmore jasno razločiti leva od štora, je verjetno že večerja na levovi mizi, kar pomeni, da ji njeno trdno prepričanje, da gre vendarle za štor, čisto nič ne pomaga.

Tretjič. Je torej ideja nujna? Nikakor ni, kar pomeni, da je naključna in zato zanemarljiva, saj je tudi zmotna oziroma napačna, kot sem pokazal.

Bog torej ne more trditi, da je treba homoseksualce spreobrniti, zdraviti ali kako drugače omejevati v njihovi homoseksualnosti, saj ta predstavlja normalnost.

Na žalost pa to lahko trdi končno in zmotljivo človeško bitje – na primer bodoči podpredsednik ZDA.

Navsezadnje bi se bilo koristno vprašati, kako je sploh mogoče, da univerzitetno izobražen človek, kar gospod Pence je, saj je študiral pravo na Indiana University, leta 2016 'ne verjame' v evolucijo.




 

 

 

 

 

 

#Kolumne #Dusan-rutar