Članek
Ne pljuvam po domovini

Ne pljuvam po domovini

Objavljeno Nov 10, 2016

 

 Sram me je, da živim z ljudmi, ki sovražijo tiste, ki na begu pred nasiljem in smrtjo iščejo miren kotiček, svoj prostor na zemeljski obli, kjer bi lahko v miru in svobodi dočakali starost in kjer bi lahko njihovi otroci zaživeli človeku dostojno življenje – brez lakote, vojne in ponižanj.


     Nenehno se sprašujem, le kdo jim daje pravico, da NAGANJAJO, SOVRAŽIJO in PREGANJAJO in da se jih BOJIJO kot steklih psov.

 

     Dragi strahopetci, ne bojite se beguncev, ljudi z drugačnimi navadami, vero … Prosim vas, večkrat preberite našo himno, ki je za nas – državljane zavezujoča. Preberite vsaj sedmo kitico, ki vam jo ponujam: Žive naj vsi narodi//ki hrepene dočakat' dan,//da koder sonce hodi,//prepir iz sveta bo pregnan,//da rojak//prost bo vsak,//ne vrag, le sosed bo mejak!

 

     Moja prijateljica je zapisala: Le kam je izginila človečnost tega sveta, le kje sta ostali ljubezen in strpnost? In nadaljevala: Groza me je, ko od njih slišim naslednje odgovore: Ne sprašujte. Jaz tega ne vem. Jaz tega nočem vedeti. 

 

     Jaz sem za mir, JAZ HOČEM SAMO MIR: Tako nekako strahopetci odgovarjajo na begunsko problematiko. Za njih je najpomembnejši mir v domačem gnezdu. Menim, da so takšni osebki brez človečnosti, ljubezni in strpnosti, da so brezčutne prestrašene lutke kapitala. Bojijo se sprememb in predvsem izgube lastnega lagodja. Po njihovi logiki nekateri morajo umreti, da drugi lahko preživijo. Najhuje pa je, da sta jeza in bojazen tako močni, da bi nekateri celo morili, zapirali v taborišča, posnemali grozna početja iz 2. svetovne vojne.

 

     Tega pa ne moremo dovoliti. Upam, da se strinjate.

 

     Rešitev je samo v dogovoru mednarodne skupnosti, ki naj bi ga dorekli kot enakopravni partnerji. Ne smemo dovoliti, da VELIKI sami odločajo in postavljajo pravila, ki so pisana v korist kapitala in tistih, ki ne želijo korenitih sprememb. Vladajoči in bogati se morajo zavedati, da je prišel čas, ko bodo morali globoko seči v žep. Izsiljeni dobički, pridobljeni z izkoriščanjem človeka po človeku, bodo temelj za ponovno razdelitev kapitala. Čim prej naj se zavedajo, da se svetovna civilna gibanja borijo za družbene odnose, ki zagotavljajo ZEMLJANOM pogoje za spodobno življenje. 

 

     Migracije so bile vedno prisotne v zgodovini človeštva. Po vdoru Hunov v vzhodno Evropo leta 375 se je pričelo preseljevanje ljudstev, ki je trajalo celih tristo let. Tudi naši predniki so bili med temi ljudstvi …

 

     Spomnimo se selitev v obljubljeno deželo Ameriko. Tudi Slovenci so bili med tistimi, ki so iskali svoj prostor pod soncem v tujini ...

 

     Danes poteka vse dosti hitreje kot v preteklosti, predvsem pa se to dogaja tu in zdaj, v našem času. V obljubljeno deželo Evropo prihajajo reke ljudi iz držav, kjer vladajo vojna, teror, revščina. Med njimi je veliko takšnih, ki v tujem svetu iščejo nove priložnosti. To je njihova pravica in tega jim ne bi smeli odrekati! Navsezadnje je večino zla v njihovih domovinah zakrivil kapital iz zahodnih držav, ki se razglašajo za najbolj demokratične. Pravica vsakega človeka je, da si na planetu ZEMLJA najdejo svoj prostor. Zato ne smemo dovoliti nasilja, ki povzroča še hujše nasilje. Boj za obstanek je sicer naravni proces, ki pa ga človek lahko s svojo človečnostjo in pametjo usmerja.

 

     Pri tem je predvsem pomembno to, koliko človeka je v meni, v nas, koliko imamo ljubezni do ljudi, ki so v hudi stiski in ki potrebujejo našo pomoč. In seveda, kako se bomo odzvali ob stiku z njimi. TOPLA BESEDA, KOS KRUHA IN STREHA NAD GLAVO ODGANJAJO NASILJE, ROJEVAJO PRIJATELJSTVA IN DAJEJO MOŽNOST, DA SKUPAJ REŠIMO VSE TEŽAVE.

 

     Ne pljuvam po domovini, sem samo glasnik človekovih pravic. Vse tiste, ki se ne strinjate z mano, prosim: ne pojte več Zdravljice.

 

 

 

In še to: Prešeren je vedel, zakaj je napisal sedmo kitico, ki sem jo vzel za izhodišče svojega pisanja. Ali vemo Slovenci, k čemu nas pozivajo verzi, ki smo jih vzeli za svojo himno?

 

    

 

 

 

 

 

 

 

#Kolumne #Lojze-podobnik