Verjetno vas večina pozna učinek magdalenice, potopljene v ruski ali lipov čaj, s katero je Proust opisal prebujanje spomina. Ko sem se kot mladenič prebijal skozi Freudovo Interpretacijo sanj, mi je postalo hitro jasno, da deja vu ob poslušanju dopoldanskih radijskih novic ni posledica nekega višjega čuta za jasnovidnost, temveč zgolj dejstvo, da sem spal z glasno prisotnostjo radia in v sanjah nezavedno posrkal vase vse te novice ob prvih jutranjih poročilih. Človeški um je vesolje, prečudovito vesolje. In če hočemo razumeti lastno vedenje in posledično vedenje družbe, ga je vredno raziskovati.

Rad »pozabim« zato, da lahko razumem, vidim stvari v drugačni luči. Rad izstopim iz okvirja trenutnih sistemov, ter jih skušam opazovati iz druge perspektive. Zakaj? Ker so tam rešitve!

Verjetno vam je mnogim jasno, da klovn Donald, nešteto igračk in evforično praznovanje otrokovega rojstnega dne v obratu hitre prehrane ne pomeni, da se to podjetje trudi biti družbeno koristno in da nudi zdravo hrano ter pozitivno izobražuje, temveč pomeni predvsem, da se zaveda, kakšen vpliv ima »vzgoja« mladih na potrošnjo njihovega produkta. Motite se, če menite, da se vaše delovanje na spletu spremlja zato, ker ste tako zanimivi. Spremlja se preprosto zato, da se vam glede na vaše vedenje plasira reklamo, instantno ponudi produkt. Vse te metode so skrbno premišljene in kot vidite, namenjene neposredno posamezniku. Kapitalizem se obrača neposredno na posameznika in mu skuša ustvariti željo, potrebo. Od tega živi! Vzdržuje JAZ, ego. Z raznimi zavestnimi in podzavestnimi vplivi ga skuša voditi in s tem, ko ustvari trend, posledično vodi tudi družbo. Edvard Bernays je v delu Propaganda v zgodnjih tridesetih preteklega stoletja ustoličil to orodje, nacisti so vse skupaj povzdignili na višjo raven, kapitalisti pa so danes celotno izročilo izpilili v perfekcijo. Tehnik je danes nešteto, še posebej sedaj, ko tehnologija omogoča neposreden stik s posameznikom. In ko se na koncu sprehodimo po nakupovalnih centrih, spletu, nas zavedno in nezavedno fleširajo vse te skrbno premišljene podobe in nam »pomagajo« izbrati, storiti tisto, za kar so nas ves čas dresirali. Ironično lahko sklenemo, da se kapitalizem v demokraciji veliko bolj intenzivno in predvsem znanstveno ukvarja s posameznikom kot socializem, saj z ustvarjanjem želja, potreb, »vzgojo« in manipuliranjem le-tega ustvarja širše trende in od tega živi. Se pravi, da se ukvarja s posameznikom, ker se zaveda, da bo na ta način posledično vplival na celotno družbo in to izredno učinkovito! Smo se iz vseh teh že znanih dejstev kaj naučili? Bi lahko kot skupnost takšna učinkovita orodja, metode, pozitivno uporabljali tudi sebi v prid? Ali razumemo, da lahko socializem v demokraciji obstaja le kot nivo družbene zavesti in ne kot sistem? In ali smo končno spoznali, da smo mi (potrošniki) sami tisti, ki vzdržujemo pri življenju anomalijo, ki se je razvila iz kapitalizma? Razmislite! Mogoče bomo le dojeli, da smo MI morilci iz fotelja?

MI vs. JAZ ali »kakšen je vaš faktor hipokrizije?«

Da smo v preteklosti gradili svojo identiteto skozi umetnost in kulturo, se lahko danes sliši tudi kot mit. Prav zanimivo je opazovati zelo popularno skovanko »nacionalni interes« oziroma »narodne vrednote«, če se poigrate z SSKJ. Na nivoju MI jih imamo vsi polna usta in se jih oklepamo kot rešilne bilke ter jih bolestno častimo. Na nivoju JAZ pa je vse skupaj popolnoma drugače. Da bo bolj razumljivo, je najbolje, da celotno problematiko predstavim na primeru. Vsi MI se globoko strinjamo, da mora recimo podjetje Telekom ostati v državni lasti in ko pridemo do trenutka, ko je potrebno izbrati ponudnika za storitve, se ta »nacionalni interes« na nivoju JAZ hitro zreducira na »prosti trg«. Se pravi navzven vsi MI podpiramo Telekom, vendar njegovih storitev na nivoju JAZ ne bomo uporabljali, saj jih drugje nudijo ali ceneje ali bolj kvalitetno. Podobno je pri storitvah bančnega sektorja in še marsikje. Če poenostavim, vsi smo zato, da določeno podjetje ostane državno, storitev pa ne bomo uporabljali, ker so drugje optimalnejše. Tu preprosto nekaj ne gre skupaj! Bi to vedenje lahko označil za hipokrizijo? Koliko ostane od "narodnih vrednot", ko trošite? Mura, Peko, Alpina, Planika, živilska samooskrba, podpora domačim umetnikom, obisk slovenskega filma v kinu itd.? Če 70 % prebivalcev podpira nacionalni interes, zakaj se na koncu le-ta ne udejani? Zakaj je notranja poraba (trg) navkljub temu dejstvu tako izredno nizka? Skratka, imamo dva vzporedna svetova. Razumete hipokrizijo? Podoben vedenjski vzorec se pojavlja tudi na drugih področjih. Primere bi lahko našteval v nedogled. Morda smo res izumili nov sistem, imenovan Egoistični Socializem, kot je zajet v naslednji misli: »Čeprav je besedna zveza Egoistični socializem oksimoron in tudi dejansko popoln nesmisel, je v slovenski realnosti še kako prisoten, saj se je človeku veliko lažje razglasiti za socialista kot pa si priznati, da je egoist.«

»Pod mizo«

Z videom pospremljena prezentacija uveljavljene »tehnike« delovanja »odprtega trga« na primeru Zorana Thalerja nam zopet nazorno prikaže trk svetov MI in JAZ. Ali je lahko še bolj očitno? Pred vrati so ključni trgovinski sporazumi, znani kot TTIP, CETA,TISA. Kako bomo reagirali? Plejada pravnih strokovnjakov nas vsakodnevno v medijih razveseljuje z svojimi mnenji, nestrinjanji in še čem. En bolj pameten kot drug. Civilna iniciativa brsti. MI smo aktivni! Pa smo tudi učinkoviti? Čudi me, da se navkljub izredni resnosti problema še vedno ni samoorganizirala skupina vseh teh neštetih pravnih strokovnjakov in skupaj s civilnimi iniciativami preventivno pripravila dejanske zakonske ukrepe (spremembo domače zakonodaje), ki bi nas zavarovali v primeru, da bi prišlo do škodljivih ukrepov. Samoiniciativno strokovno telo, ki priskoči v času krize na pomoč vladi, družbi, NAM. Saj veste, temu se reče preventiva, sodelovanje in podobni pojmi, ki očitno obstajajo le na papirju! Ali bomo kot ponavadi vse prepustili Bruslju in potem, kot je v naši popularni folklori običajno, valili krivdo na vse druge, namesto da bi sami prevzeli odgovornost? Gre zopet za trk MI vs. JAZ? Zakaj smo kot mikroskupnost tako razdrobljeni? Imamo namesto pogumnih in zaupanja vrednih strokovnjakov, ki bi nas s pozitivnim zgledom brez težav povezali, zgolj kooperante? Enako vprašanje gre seveda tudi medijem! Kdo bo na koncu prevladal, MI ali JAZ? O tem presodite sami!