Uvod

Živimo v času, ki je poln protislovij. Že iz pradavnine imamo izročila, ki so se vsa pretekla stoletja dopolnjevala z idejami, izumi in mišljenjem ljudi, ki so stremeli k razumevanju sveta, kozmosa in svojega življenja.

Človek je že nekdaj dobil navodila, kaj naj dela in kako živi. Vendar človek tega ni delal. Ustvaril si je ogromno umetnin, ki jih časti po božje. Koliko besed je bilo v preteklosti izgovorjenih in zapisanih o umetninah in umetniških slogih. Koliko umetnin je bilo sploh napravljenih in koliko tako imenovanih umetnikov je delalo »rezane podobe« do dandanes. In kaj nam te »umetnine« pomenijo? Koliko je bilo usod zaradi tega? Koliko besed in zmerjanj? Ogromno in nešteto.

In komu služijo vse te umetnine? Ali so vse umetnine? Včasih gledaš v kaki cerkvi tako nemogoče narejenega svetnika, ki bi ga raje v ta zadnjo brcnil, ne pa molil pred njim...

Podajam vam razmišljanje. A ne zato, da bi nekaj dogmatično trdil, ampak naj vam služi kot spodbuda k vašemu razmišljanju, ki naj prinese nove ugotovitve, koristne vsem nam…

Določbe prepovedi malikovanja iz biblije

V tej razpravi se opredeljujem na zapovedi, ki izvirajo iz židovskega izročila. To je predvsem biblija ali sveto pismo stare zaveze. Tudi podoba Boga se nanaša na to izročilo ali zgodovino. Ne gre torej za kakšnega Boga, ki so ga opredeljevali filozofi glede na naravno človekovo pamet, ampak za sporočila in pričevanja iz židovske biblije ali stare zaveze.

Človek ima že iz stare zaveze navodilo naj ne malikuje in si ne dala zlatih telet. Že v Mojzesovi knjigi je več prepovedi o malikovanju, čudno pa je to, da se tega nismo učili pri verouku, saj to spada med glavne božje zapovedi. Še več, katoliki so prepoved malikovanja izbrisali iz desetih božjih zapovedi(!). Kdaj se je to zgodilo, prepuščam drugim raziskovalcem.

Navajam nekaj citatov iz svetega pisma, ki govorijo o prepovedih malikovanja:

Zlato tele

Ko Mojzesa ni bilo z gore, so se Izraelci zbrali pri Aronu in so mu rekli naj vstane in jim naredi Boga. Ta jim je rekel, naj prinesejo zlate uhane. Iz njih je naredil zlato tele. »To je tvoj Bog, Izrael, ki te je izpeljal iz egiptovske dežele.« /Prim. 2 Mojz, 32, 1-4). Vendar je Bog rekel Mojzesu: »Kajti tvoje ljudstvo, ki si ga izpeljal iz Egipta, ravna hudobno. Hitro so krenili s pota, ki sem jim ga zapovedal; naredili so si ulito tele, ga molili, mu darovali in rekli: 'To je tvoj bog, Izrael, ki te je izpeljal iz egiptovske dežele!'«

Malikovanje

V peti Mojzesovi knjigi je napisano, da se naj varujemo malikovanja. »Ne ravnajte torej napak in si ne delajte rezane podobe v obliki kakršnegakoli kipa, podobe moža ali žene, podobe kakršnekoli živali, ki je na zemlji, podobe kakršnekoli krilate ptice, ki leta pod nebom, podobe kakršnekoli laznine na zemlji, podobe kakršnekoli ribe, ki je v vodi pod zemljo! In ko povzdigneš oči proti nebu in vidiš sonce, luno in zvezde, vso nebesno vojsko, se ne daj zapeljati, da bi jih molil in častil, kajti Gospod, tvoj Bog, jih je dal vsem narodom pod vsem nebom.« (5 Mojz, 4, 16-19).

Mojzes tudi nato pove, da jih bo zdržanje od delanja rezanih podob, ki je nova zaveza z Bogom pripeljalo čez reko Jordan; če pa se bodo tam pregrešili in delali podobe in s tem Gospoda razdražili, boste kmalu docela iztrebljeni. »Gospod vas raztrese med ljudstva in le malo vas ostane med narodi, ki vas mednje Gospod odpelje. Ondi boste služili bogovom, izdelku človeških rok, lesu in kamnu, ki ne vidijo in ne slišijo in ne jedo in ne duhajo.«

Seveda moramo reči, da gre pri teh zapovedih le za čaščenje rib, ptic, lune, sonca in vsega drugega, zato naj tega človek ne dela v »rezanih podobah«, da bi namesto Boga te častil. To prav gotovo ni prepoved, da si človek ne bi smel risati podob z naravo v znanstvene namene, ampak gre samo zaradi za zamenjave teh podob z Bogom.

10 (božjih) zapovedi

Ko smo se kot otroci učili 10  božjih zapovedi, nas je o njih katekizem katoliške cerkve takole poučeval: 1. veruj v enega Boga, 2. ne skruni božjega imena, 3. posvečuj Gospodov dan, itd. Noben katoliški kaplan, župnik ali veroučitelj pa nam ni povedal, da so izpustili eno glavnih in bistvenih zapovedi, ki se glasi: »Ne imej drugih bogov poleg mene! Ne delaj si rezane podobe niti kakršnekoli podobe tega, kar je zgoraj na nebu ali kar je spodaj na zemlji ali kar je v vodah pod zemljo. Ne moli jih in služi jim, kajti jaz, Gospod, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki kaznujem krivdo očetov na sinovih do tretjega in četrtega rodu tistih, ki me sovražijo, in izkazujem milost do tisočega rodu onih, ki me ljubijo in moje zapovedi spolnjujejo!« (2 Mojz 20, 1-17, 5 Mojz, 5, 7-10).

Zakaj so katoliki spremenili 10 božjih zapovedi, ko so izbrisali iz desetih božjih zapovedi prav prepoved malikovanja, ki je v drugi zapovedi, ne vem. Tako je zapoved ne skruni božjega imena zato šele tretja zapoved, in četrta o posvečevanju sobotnega dne, torej: posvečuj Gospodov dan.

Tako bi se morale deset božjih zapovedi pravilno glasiti:

veruj v enega Boga,

ne imej drugih bogov in si ne delaj in ne časti rezanih podob ali slik,

ne skruni božjega imena,

posvečuj gospodov dan (sobota, nedelja)

spoštuj očeta in mater, itd.[1]

S tem so katoliki zabrisali božjo zapoved, da naj človek ne dela malikov in ne malikuje. Ta poteza katolikov pa nikakor ni razumljiva. Česa so se bali, da so jo izločili?

Še nekaj primerov o nespodobnosti in prepovedi malikovanja v bibliji stare in nove zaveze

Da je Gospod prepovedal malikovanje, je to storil zato, ker je ljudem zapovedal, da častijo le njega, Gospoda. Biblija v stari zavezi govori o malikovanju kot jezi Gospoda in o izzivanju Gospoda, če se človek ne drži njegovih zapovedi. Govori o tem, da so zapeljali Izraelce, da ne smejo hoditi v grehih, ker so jezili Gospoda, Izraelovega Boga. Vsak, kdor je šel z maliki, se je gnusno[2] pregrešil pri Bogu.

Z malikovanjem je zavrgel človek božje zakone in zavezo, ki jo je Bog sklenil z njihovimi očeti, in pričevanja, s katerimi je pričeval skozi staro in novo zavezo. Malikovalci so za praznimi maliki in so zato postali prazni. Hodili so za narodi, ki so jih obdajali in glede katerih jim je Gospod ukazal, naj ne delajo kakor oni.[3]

V novi zavezi pa Jezus ni nikjer govoril o malikovanju, saj vemo, da ni oporekal stari zavezi, ampak jo je prišel potrdit, zato so tudi v novi zavezi veljavne vse zapovedi iz stare zaveze.[4] Tako ali zato prepovedi malikovanja v evangelijih ne najdemo. Najdemo pa besede o malikovanju pri Pavlu in Petru, ki svarita, da naj Jezusova priča beži od malikovanja, saj je to poleg ostalih stvari kot je ljubosumje, čaranje, prepirljivost, ljubosumnost in drugo enako nesprejemljivo za človeka, še manj pa Jezusovo pričo:

»Zato preljubi, bežite od malikovanja, saj govorim razumnim ljudem.« (1 Kor 10,14).

»Sicer so pa dela mesa znana. To so: nečistovanje, nesramnost, razuzdanost, malikovanje, čaranje, sovraštvo, prepirljivost, ljubosumnost, jeza, častihlepnost, razprtije, strankarstvo, nevoščljivost, pijančevanje, žretje in kar je še takega.« (Gal 5, 19-21).

»Zatorej omrtvite v sebi to, kar teži k zemlji, nečistost, nesramnost, strastnost, hudobno poželenje in slo po čim večjem imetju, ki je toliko kot malikovanje.« (Kol 3,5).

»Saj ste v preteklosti dovolj dolgo stregli mišljenju poganov, ko ste živeli v razuzdanosti, v strasteh, v pijančevanju, v veseljačenj, v popivanju in v nezaslišanem malikovanju.« (1 Pet 4,3).

Kako so ljudje do dandanes izpolnjevali prepoved malikovanja

Zdi se, da človek ni resno jemal božje prepovedi malikovanja. Jezus je kot že rečeno, prišel dopolnit staro zavezo, torej so božje zapovedi veljale tudi v cerkvi, ki jo je ustanovil Jezus.

Videli smo že, da se je iz desetih božjih zapovedi »izmuznila« zapoved o malikovanju. Kdo in zakaj je izbrisal 2. zapoved ne imej drugih bogov in si ne delaj in ne časti rezanih podob ali slik? Komu je bila v napoto? Ali ni z izbrisanjem te zapovedi bila odprta široka pot do drugih bogov? In ne samo to, bila je odprta pot do delanja malikov, svetnikov in tistega, kar so ljudje (katoliki še posebej) postavili na stene v smislu tistega, kar naj bi jim bil Jezus rekel: Karkoli boste zavezali na zemlji, bo zavezano v nebesih in karkoli boste razvezali na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih. Čemu so katoliki spremenili božjo zapoved? Ali bo torej po Jezusovi napovedi o razvezanju in zavezanju veljalo, da so ljudje razveljavili drugo zapoved o malikovanju? Te pravice gotovo niso imeli, saj po tem, kar je Jezus rekel, človek nima pravice spreminjati in razveljavljati božjih zapovedi! To, kar je človek naredil z drugo božjo zapovedjo, ne spada v normalnost, še manj pa v izpolnjevanje božje volje, pa naj gre tudi za Jezusovo cerkev. Mislim, da jim tega ni dajalo dejstvo zavezovanja na zemlji in v nebesih…

Cerkvene stavbe in kipi – malikovanje prve vrste

Jezus ni nikjer v evangeliju rekel, naj Peter kot skala njegove cerkve in njegovi nasledniki gradijo cerkvena stavbišča, v katerih bodo molili in Boga častili. Jezus je govoril ravno nasprotno. Ne bodo molili Očeta ne na gori in ne v Jeruzalemu (primerjaj Jn 4, 21). In kraj molitve ni cerkev in ne vogal glavne ulice, ampak soba: »In kadar molite, ne hodite kakor hinavci. Ti namreč radi molijo stoje po hodnicah in vogalih glavnih ulic, da se pokažejo ljudem. Resnično vam povem, dobili so svoje plačilo.« (Mt 6,5). In: »Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in môli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.« (Mt 6,6). »Pride pa ura in je že zdaj, ko bodo pravi častilci molili Očeta v duhu in resnici. Prav takih molivcev si želi Oče. Bog je duh, in kateri ga molijo, ga morajo moliti v duhu in resnici.« (Jn, 4, 23-24).

Nikjer v evangelijih ni bilo rečeno in ne zapovedano, da naj Petrova cerkev gradi svetišča, kjer da se bo molilo. Jezus je točno povedal, kako in kje moliti! Nikjer ni zahteval gradnje svetišč.[5]

Da so začeli graditi svetišča, je gotovo prej sledenje človeškemu kot pa božjemu. Prav gotovo bi krščanstvo lahko shajalo brez svetišč, ker bi se bilo moralo zgledovati po Jezusu, ki ni poučeval v svetiščih, ampak na prašnih cestah, se pravi v naravi! In nikjer ni Jezus molil prek kakim kipom, ampak v duhu in resnici.[6]

Jezus je sicer tudi govoril v svetišču (templju), a tam je govoril le farizejem, da jim je pojasnjeval, da ne častijo pravega Boga in ne na pravi način ter da je Jezus tisti, ki ga Bog pošilja. Ljudem pa Jezus ni govoril v templju, ampak zunaj, kjer so se zbirali. Nikogar od tistih, ki so ga poslušali, ni spravljal v tempelj![7]

Namesto molitve v duhu in resnici in v sobi vsakega človeka nasledniki papeža gradijo velika svetišča

Vendar Peter kot glava cerkve in njegovi nasledniki ni poslušal Jezusa, in je začel graditi svetišča. Peter ni razumel, kaj pomeni, da Boga ne bodo molili na gorah, v svetiščih in katedralah in ne v mestih javno in vsem na očeh, ampak ga moramo moliti v duhu in resnici. Papeži so tudi z gradnjo svetišč in notranje opreme (kipov) spravili Jezusovo cerkev na pot, ki je proti Bogu, ker so uzakonili in brezmejno podpirali malikovanje.

Tako pa so začela rasti svetišča kot gobe ob dežju. In ne le svetišča, ki bi, če bi ostali kristjani skromni, bila lahko manjša, na primer takšna kot je bila dvorana zadnje večerje, nasprotno, postavljali so vedno večje stavbe. A ne le stavbe, temveč tudi opremo v stavbah, to je podobe starozaveznih prerokov,[8] pa svetnikov in vsega, kar vidite v različnih cerkvah. Vse to ne predstavlja Boga, ampak ljudi!

In če hodite po hribih in dolinah, mestih in vaseh, srečujete ogromno število cerkva, v katerih je ogromno malikov. Kaj pa so drugega ti kipi svetnikov kot maliki? Katoliki so razvili teorijo[9] o cultusu latriae et doliae, češ kaj ti kipi ali umetnost prestavljajo, a to je v bistvu malikovanje. In ne le malikovanje na enem mestu, ampak v milijardah. Kateri kip svetnika pa naj pomaga človeku, če je razmnožen[10] v milijardah? Pa niso katoliki samo izdelovali kipov, ampak celo kipe krav, prašičev, koz, kokoši in vsega ostalega, kar so na božjepotnih krajih dajali ljudem, da so po kolenih hodili okoli oltarja z živalmi v roki.[11] In namesto, da bi Boga prosili,[12] so prosili lesene svetnike in živali.

Vse to je bilo v cerkvi malikovanje. In je malikovanje še danes.

Rimokatoliška cerkev je skozi vsa stoletja doslej spodbujala malikovanje. Šlo je za izdelavo cerkva, kipov, podob in vsega tega v raznih stilih. Tu se je cerkev odmaknila od tistega, kar je zapovedal Jezus, kako in kje naj človek moli svojega Očeta. Namesto sob, kjer je vsak človek intimno s svojim Bogom, so ljudje gradili stavbe. Namesto, da bi se človek intimno srečeval s svojim Očetom, ki je na skrivnem, so gradili vedno večje stavbe, s katerimi so celo tekmovali, katera bo »lepša« in višja. Vse to je malikovanje, kar je božja prepoved že is stare zaveze, čeprav so jo ljudje v preteklosti črtali iz 10 božjih zapovedi.

Ljudje vedno bolj odmaknjeni od zapovedi ljubezni

Kristjani so po Jezusovi smrti in odhodu v nebesa spregledali Jezusov nauk. Ta je v prvi vrsti zajemal molitev, ki ne sme biti na gori in v mestih, ampak v duhu in resnici. Po drugi strani pa niso vzeli zares naročila, kateri sta dve glavni zapovedi. To sta zapovedi ljubezni. Prva je zapoved, da ljubiš Boga, druga pa zapoved, da ljubiš svojega bližnjega kakor samega sebe.

S tem je cerkev skrenila proč od Jezusa in proč od Boga. Iz prakse cerkve veliko stoletij nazaj se vidi, da niso vedeli, kaj delajo, ko so se zapletali v povsem človeške zadeve, si nasprotovali in sledili tistemu vojaku, ki je z nožem odsekal bližnjemu uho. In tudi dandanes je tako: ne razumemo cerkve, ker dela tisto, kar Jezus ni zapovedal. Kje molimo? Ali v svoji sobi? Ali v duhu in resnici? Kaj počnemo? Ali ne malikujemo, ko izdelujemo kipe svetnikov, ki jih je milijarde izdelanih.[13]

Na svetu je milijone cerkva, v katerih so slike in kipi. Samo nekaj kipov je umetniških, vse ostalo pa so nemogoče »umetnine«, še posebej v raznih farnih in podružničnih cerkvah. »Umetniki« so v kakšnem večjem kraju izdelovali kipe in so imeli pomočnike, katere so pošiljali na deželo, kjer so izdelovali kipe po »mojstrovem« naročilu. A to so sami maliki. Kaj ti bo tak svetnik pomagal, če je iz lesa? Že samo svetništvo in svetniki so vprašljivi, saj ga Bog in njegov sin Jezus ni postavil. Vi ste bratje med seboj in moji učenci. Kdaj in kje je Jezus postavil lik svetnika? Nikjer.

Rimo katoliška cerkev je skozi stoletja podpirala umetnost, a umetnine so silno redke, ker so tudi umetniki redki. Namesto pravih umetnin, ki z Bogom nimajo nič skupnega in ga ne morejo predstavljati, so izdelovali zmazke in jih postavljali v oltarje, kjer so jih ljudje morali častiti. A umetnost ni v izdelovanju malikov, kakor je cerkev vsiljevala ljudem, da so »molili« celo s kravami in prašiči, kar je bogoskrunsko.[14]

Na ta način se je katoliška cerkev skozi stoletja prav posvetila malikovanju, ki odvrača ljudi od pravega čaščenja Boga. Ljubezen so povsem zanemarili, ker so na račun aktivnosti in dela ljudi, jemali denar in bogastvo, ki so ga kopičili in dajali ljudem v malikovanju, ne pa da bi ga v ljubezni dajali za človeški napredek. Kako to, da je katoliška cerkev sledila prav obratno: sledili so malikovanju, kar je Bog prepovedal, po drugi strani pa niso razvijali ljubezni, ki jo je Bog zapovedal.

V cerkvi je zelo malo ljubezni, čeprav je Jezus prav zapoved vere v Boga in ljubezni do bližnjega postavil v ospredje. Skozi cerkveno zgodovino se srečujemo z vsemi hudobijami, le z ljubeznijo ne. O tem nam priča vsa cerkvena zgodovina. Bolj so častili prevzetnost, lažnivost, prelivanje krvi, kovali so zlobne naklepe, bili so hudobni, krivo so pričali in govorili laži, sejali so prepire,[15] le malo ali skoraj nič niso udejanjali ljubezni. Zakaj so se bolj posvečali hudobijam,[16] kot so tatvine, uboji, prešuštva, pohlep, prevzetnostim, ubojem, zlobnim naklepom itd., o čemer nam govori cerkvena zgodovina, in ne ljubezni, dobroti, pravičnosti in vsemu, kar je dobro za ljudi, saj je bistvo Jezusovega nauka v ljubezni in ne v hudobiji.

Na žalost nam skoraj vsa zgodovina rimo katoliške cerkve govori več o hudobijah kot o ljubezni.[17] Nerazumljivo je, zakaj so nasledniki Jezusovih učencev skrenili s poti, ki jo je oznanjal in zahteval Jezus.

Sklep

Žalostno in Bogu nedopadljivo, če že ne bogoskrunsko, je, da se človeštvo, predvsem pa cerkev ne drži zapovedi, ki jih je postavil Bog. Žalostno in nerazumljivo je tudi, da so spremenili deset božjih zapovedi in s tem izbrisali iz zapovedi skoraj najbolj pomembno zapoved ne imej drugih bogov in si ne delaj in ne časti rezanih podob ali slik. S tem in z ne-posnemanjem Jezusa, če tako govorim, so omogočili povsem drugačno pot cerkve, ki je bolj na poti hudobije in v na povsem drugem tiru vedno bolj proč od Boga, ki je na poti malikovanja in tekmovanja za stavbe in kipe, namesto, da bi se ukvarjali z ljubeznijo (do človeka/bližnjega) in z izpolnjevanjem starozaveznih in evangeljskih  sporočil in zapovedi.

To vsekakor vodi bolj v ateizem kot pa v ljubezen do Boga in do bližnjega. Služenje malikovalstvu vodi proč od Boga, prav tako pa tudi proč od ljubezni do bližnjega. Ni čudno, da takšna stranpot cerkve, vodi v spraševanje vsakega človeka, ki ljubi Boga, ga bogo-časti in moli v svoji sobi, kam in zakaj nas vodijo z malikovanjem, veličastnimi katedralami, brezštevilnimi kipi »svetnikov«. To je nedvomno proč od cerkve in proč od prave, ponižne, veličastne in resnične zveze z »Gospodom, tvojim Bogom.«

Pri vsem tem se vprašamo, zakaj cerkev ni sledila božjim zapovedim o prepovedi malikovanja in zapovedim ljubezni do bližnjega. Če bi jim sledila, bi bila veliko bolj sveta in sploh ne, gotovo pa manj hudobna. Zdi se, da so se izogibali tistemu, kar jim je bilo zapovedano, da delajo dobro in da so se bolj posvečali delu sovraštva. Tak je vtis. Pa ne le vtis, ampak uvid, če pregledaš v zgodovino. Zakaj so se in se še posvečajo hudobnim mislim, nečistovanju, tatvinam, prešuštvu, pohlepu (primer pranja denarja v Sloveniji je eklatanten primer pohlepa), hudobiji, zvijačam, objestnosti itd.? Zakaj imajo prevzetne oči, lažniv jezik, roke, ki prelivajo nedolžno kri, srce, ki kuje zlobne naklepe, noge ki hitro tečejo v hudobijo…? Zakaj? Zakaj prodajajo kipce Jezusa, Marije, Miklavža,...,kar je malikovanje, namesto da bi na božjepotnih mestih zastonj dajali hrano in prenočišče? Saj je Jezus delal tako: nasitil je množico. Polno zakajev, ki jih cerkvi ponujamo ravno tako (posvečeni) ljudje, ki Boga in svojega bližnjega ljubimo ali pa si vsak nesebično prizadevamo za to, in smo proti malikovanju.

In zakaj ne stopijo odkrito do ljudi, da bi jim prinesli ljubezen, da bi jim odpravili stisko, ki je vedno hujša? Čemu ljudem ponujati kipe nekih za lase privlečenih svetnikov iz bog ve katerega časa, ki nam je popolnoma nepoznan in ne Boga?

Kaj torej: bomo še kar živeli med prepovedjo malikovanja  in se ne bomo ozirali na zapoved ljubezni? Kako dolgo še, o človek?!?[18]

Summary

MANKIND BETWEEN THE PROHIBITION OF THE IDOLATRY AND THE COMMANDMENT OF THE LOVE

Mankind are lining in the time full of contradiction and have many revealed tradition from ancient time how to leave and what to do. Among those God’s orders belong prohibition of the idolatry and to worship only the God, therefore to the men is not allowed to make cut images and statues and worship them instead of the God.

Mankind have already from Old Testament the instruction not to idolize, however we do not learn about that in the school. Nevertheless, the Catholics had the prohibition of idolatry erased from the Ten Commandments (!).

There is some prohibition of idolatry in the Moses book: at first golden calf, then about safeguarding of the idolatry, nevertheless, in the Ten Commandments there is no more found the second one: not to have other gods and do not make and not worship cut images and pictures.

There are written in the article many cite from Old and New Testament about idolatry, and then examples, how people did not respect God’s prohibition of idolatry through history till nowadays.

There are church building (cathedrals) and the statues inside them, which show idolatry. Jesus never said to the Peter to build church buildings, while his order was to worship the God not in magnificent buildings, but in man one’s room. Nevertheless, followers of Jesus Christ built magnificent churches an sacred buildings. On the other hand, Jesus went to the temple only for some times, when he has teaches and criticised the Pharisees, but he was mostly teaching the people in the nature: on the dusty roads and dirty paths.

Because of doing idolatry the people and Catholics are more and more removed from the love, while through Church history we meet more acts and doing with wrongdoing and wickedness but with love. Why people are mostly busy with mendacity, mischief, and quarrel and to commit perjury, bloodshed, and nothing or only little activated the love? It is unbelievable why the successors of Jesus Christ diverged of the path of love that he announced and demand.

Therefore I ask: shall we still live between the prohibitions of idolatry or we shall omit it and will live in commandment of love…?!?  Therefore I wish that the church gives up and leave off the way, which is the loathsomeness to the God, and begins to do the deeds of welfare at every man. We rightly ask ourselves with brother Karel Geržan What does God do in heaven, when there are so many sufferings and pain on the Earth? If the men, who are included in the Church, will omit vestments, gilding, highness and a strong desire after money and will destine all of that to one’s neighbour, after then we will begin to live for the God and for one’s neighbour. Then the God will love priests, monks, archbishops, cardinals and pope, moreover then theirs neighbours…