Pred kakim dnevom sem preko elektronske pošte prejel dopis meni neznane osebe. Obvestilo se je nanašalo na moje pismo bralcev, ki je bilo že pred časom objavljeno v sobotni prilogi 11.10.2012, po tistem, ko je bil takratni direktor Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Univerze na Primorskem (UP) Darko Darovec zasačen pri kraji (beri: nenamenska poraba javnih sredstev), nato pa bil s svetlobno hitrostjo preko začasne odredbe sodišča vrnjen na delovno mesto, in kmalu znova odpuščen zaradi istih, prej mu očitanih razlogov. Revizija »njegovega« poslovanja je namreč odkrila številne nepravilnosti pri porabi javnega denarja, zaradi česar sta morala rektor UP Dragan Marušič in v. d. dekana Fakultete za humanistične študije (FHŠ) UP Gorazd Drevenšek odreagirati in instituciji, v želenem objemu Darovčevega »pokroviteljstva«, zavarovati pred nadaljnjim plenjenjem. Takrat sem si rekel, hvala bogu, da obstajajo taki poštenjaki, da v imenu zakona obračunajo s pobalini.

In kaj se je pripetilo rešitelju FHŠ in posredno UP, Gorazdu Drevenšku. Kakor poročata Dnevnik in Primorske novice (5.1.2013), je bil Drevenšek za svoje zasluge nagrajen z neizvolitvijo za dekana FHŠ. Tipično slovenski razvoj dogodkov le še sledi… Na volitvah sta v zanosu triumfirali obe protikandidatki, Irena Lazar in Polona Tratnik. Razen če se do aprila ne zgodijo še kake stvari. In znale bi se! V kakšnem zakulisju in kako je prišlo do (ne)pričakovanega obrata? Kaj se je zgodilo po tistem, ko je v lanskem letu prav Drevenšek ob podpori rektorja UP Marušiča razgrnil le del organiziranega kradeža, nenormalnih prejemkov, neizvrševanja delovnih obveznosti (nepredavanja) in izčrpavanja UP. Tudi ta razvoj dogodkov kaže, da je velik del ali kar celotna visokošolsko-raziskovalna sfera zavita v preproge mafijsko-tajkunskih koruptivnih navez, ki organizirano vse do vrhov Agencije ali še čez izpumpavajo našim delavcem preko davkov odvzet krvavo prigarani denar.

Da, prav Agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) je vrh te piramidne igre. Sicer si ne znam razložiti, kako je (v normalni državi) mogoče, da ob takih eklatantnih zlorabah javnega denarja, kot je bilo to v primeru Darovca in ekipe na dvojcu FHŠ-ZRS, taista Agencija pripusti k izvajanju JAVNOFINANCIRANEGA aplikativnega projekta prav Darka Darovca. Kot da to ne bi bilo dovolj, je Agencija pod javnofinančni sesek nastavila tudi mlajšo doktorico Vesno Mikolič, bivšo dekanjo FHŠ, in mlajšega doktorja Lenarta Škofa. Kot je tudi iz medijev znano, je bil Škof zagrizen podpornik Darovca, kar pa ni počel brez razloga, saj so tudi v njegovih projektih revizorji naleteli na nepravilnosti. Nadalje, gospa Mikolič je prišla do novih javnih sredstev ravno v času, ko minevata dve leti, odkar bi morala davkoplačevalski javnosti poročati o rezultatih projekta „turistični terminološki slovar“, ki pa jih ni nikjer na spregled. Kdo komu za kaj odgovarja? S takimi odločitvami si nadse Agencija dviguje besno pest, ki jo utegne za vekomaj odplakniti.

In kako naj sedaj povprečni državljan razume dejanja Agencije za raziskovalno dejavnost? V času izrednih varčevalnih razmer v slovenski znanosti država daje denar ljudem, ki razen titule (če ni tudi ta pridobljena sporno, bi kazalo pri vsakem preveriti) nimajo za pokazati ničesar, razen kadrovsko in finančno opustošenih institucij in nedokončanih projektov ter pokurjenih sredstev. Kje so resna kvalitativna merila znanstvene uspešnosti, ki bi pometla s štirimi petinami lažnih veličin, s članki bolj podobnimi kopi-pejst milnicam, kot pa kvalificiranim razpravam? Agencija ves čas opleta s kvantitativnimi kazalci in si izmišlja razne načine, kako čimbolj omejiti krog pumpačev suhega zlata (davkoplačevalskega denarja), zraven razsipno troši javni denar za lastno delovanje. Kdaj se bo to nehalo? Kaj pa če bi protestniki šli še na sprehod pod okno velike Agencije, ki pod krinko lažne znanstvenosti na lepe oči deli denar, ki ga bo jutri manj v socialni blagajni. Lepo vas prosim, kje je tu vlada, da naredi konec tem vnebovpijočim krivicam? Naj nihče ne pričakuje, da bodo to uredili neki »znanstveniki« med sabo!

In ko bom v prihodnjih dneh znova dobil kako anonimno pismo, si bom mislil tako, kot je pisalo ob koncu prejšnje anonimke: Le po pameti.