Če kdo misli kako se je gradilo, ustvarjalo in bajno živelo v jugi, bo
ZANIMIVO PREBRATI TOLE:
DELAMARIS je nastal že leta 1879, ko je Francoz Emile Louis Roullet odkupil zemljišče ob skalah cerkve Sv. Petra ter v bližini Vascottovih term zgradil prvo tovarno za predelavo in konzerviranje rib. Z delom je pričela 20. januarja 1881.GORENJE je nastalo iz delavnic Špehove kovačije, ki se je po nacionalizaciji leta 1950 preimenovala v Okrajno kovinsko podjetje Gorenje, kasneje pa samo v Gorenje. KRKA ima korenine že daljnega leta 1570, ko je Novo mesto dobilo deželno lekarno, ki je izdelovala zdravila. Tako je delovala do leta 1950, ko je bila podržavljena in preimenovana v Mestno lekarno Novo mesto, laboratorijski del se je štiri leta kasneje preimenoval v Farmacevtski laboratorij Krka. Krka danes skoraj več ne izdeluje inovativnih zdravil, pač pa je to generična tovarna. PEKO je ustanovil Peter Kozina leta 1910 Peter Kozina (Peko je sestavljeno iz prvih zlogov njegovega imena), ko je registriral družbo Peter Kozina & Ko. TAM(Tovarna avtomobilov Maribor) so začeli graditi Nemci leta 1941, po vojni je bil Tam nacionaliziran. Dokumentov za obdobje od 1945 do 1950 ni. Neuradno so jih uničili komunisti, saj niso želeli, da bi kdorkoli kdajkoli izvedel, da so načrte in znanje ukradli Nemcem. ZAVAROVALNICA TRIGLAV je nastala leta 1900 kot Vzajemna zavarovalnica iz Ljubljane. Socialisti so jo nacionalizirali in spremenili ime v Zavarovalni zavod Slovenije FLRJ, v Triglav (Zavarovalni zavod Triglav) se je preimenovala leta 1976. Tudi znanaALPINA je nastala iz zadruge čevljarskih delavnic, ki so se povezale v tridesetih letih 20. stoletja. Po drugi svetovni vojni je bila zadruga nacionalizirana, preimenovana v Tovarna športnih čevljev, ime Alpina je dobila leta 1951.ŽELEZARNA JESENICE (danes del SIJ) je bila ustanovljena leta 1869 kot Kranjska industrijska družba (KID). Drugače je bilo železarstvo že v srednjem veku, v drugi polovici 18. stoletja je nekdanje Bucellenijevo imetje kupil Valentin Ruard, ki je začel širiti in obnavljati rudna polja od Fenta do Kočne. Veliko rudnih polj v Karavankah je pripadalo tudi veletrgovcu Zoisu, lastniku fužin v Bohinju, Radovni in na Javorniku. Zois je bil prvi bogataš in najmočnejši fužinar na Kranjskem. Podobno je z ŽELEZARNO RAVNE, ki je začela delovati 1807, ko so manjše obrate kupili in združili grofje Thurni, in ŽELEZARNO NA PREVALJAH, ki je bila najbolj napredna železarna v 19. stoletju. SAVSKE ELEKTRARNE so bile ustanovljene leta 1914, ko zgradijo prvo hidroelektrarno HE Završnica. Po drugi svetovni vojni so vse elektrarne nacionalizirane in prenesene na podjetje Gorenjske elektrarne s sedežem v Kranju. HE FALA je nastala 1913.Tudi turistični kraji, za katere socialisti trdijo, da so to postali šele po drugi svetovni vojni, kjer so letovali delavci, so postali zdravilišča ali turistična središča mnogo prej. PORTOROŽ je tako že leta 1897 je postal klimatsko zdravilišče, BLED je bil znan že v 17. Stoletju, turistično središče je postal leta 1855, ko je švicarski hidropat Arnold Rikli ustanovil Naravni zdravilni zavod, TERME ČATEŽ so poznali že v 18. stoletju, kot zdravilišče delujejo od 1924.PIVOVARNA LAŠKO je nastala 1825, ko je medičar in lectar Franz Geyer v nekdanjem Valvazorjevem špitalu uredil obrtno pivovarno, katere poslopje stoji še danes,PIVOVARNA UNION pa 1864. RADENSKA je nastala iz polnilnice, ki jo je 1869 postavil Karl Henn, potem ko je 1833 v Radencih odkril termalne vrelce. POMURKA MESNA INDUSTRIJA (1922 kot Tovarna mesnih izdelkov), ŠUMI(1876), KOLINSKA (1908 kot Kolinska tovarna kavnih primesi), MLINOTEST (1804, najprej pod imenom Flucov mlin, potem pod imenom Jochmannov mlin, komunisti ga nacionalizirajo in preimenujejo v Mlinsko podjetje Ajdovščina).Za mesto Kranj so socialisti razlagali, da se je industrializiral šele po drugi svetovni vojni, ko je postal močno tekstilno središče. Seveda ne drži. Podjetnik Franjo Sirc je med obema vojnama sodeloval pri ustanavljanju več tekstilnih tovarn v Kranju: Jugočeška (1923), Intex (1926), Jugobrun (1928) in Tekstilna tovarna Stražišče pri Kranju (1929). Po vojni so bile te tovarne nacionalizirane in večinoma preimenovane: IBI, INTEKS, AQUASAVA, ZVEZDA, TEKSTILINDUS. Podobno je bilo s tekstilno industrijo v Mariboru. Tako je znana MTTnastala z nacionalizacijo petih predvojno znanih tekstilnih tovarn: MA-VA, Josip Hutter in drug, Jugotekstil, Jugosvila in Roteks. Tudi tekstilna tovarno v Litiji izvira izpred druge svetovne vojne ali POLZELA, ki jo je leta 1926 ustanovil Čeh Albert Reiser. Povedano drugače: Titova Jugoslavija ni ustanovila (skoraj) nobenega tekstilnega podjetja, vsa, ki so bila nacionalizirana in preimenovana, so obstajala že pred drugo svetovno vojno.Tudi papirno industrijo so zgradili predvojni kapitalisti.PAPIRNICA VEVČE (1842), PAPIRNICA GORIČANE (1787) inTOVARNA CELULOZE (1931). Vse tri so komunisti 1947 nacionalizirali in združili v Papirnico in tovarno celuloze Vevče-Goričane s sedežem v Vevčah. In naprej: PALOMA(1885), tovarna papirja KOLIČEVO (1920), PAPIRNICA RADEČE (1725; nekaj časa so bili lastniki tudi znani bratje Piatnik), LEPENKA TRŽIČ (1888, ko se je imenovala Ceršaška tovarna lesnih snovi in lepenke). Seveda gradbena podjetja niso obstajala samo v socializmu, ampak že mnogo prej: SCT(1873 kot Stavbena družba Ljubljana, po vojni nacionalizirana in preimenovana v Gradbeno podjetje za ceste LSR, kasneje v SCT), METALNA Maribor (1920 kot Splošna stavbena družba Maribor, leta 1946 nacionalizirana in deluje pod imenom Tovarna splošnih metalnih konstrukcij in vijakov), CEMENTARNA TRBOVLJE (1876, po privatizaciji deluje pod okriljem Skupine Lafarge). Tudi obe znani slovenski steklarni nista zrasli v socializmu: STEKLARNA ROGAŠKA (1921) in STEKLARNA HRASTNIK (1860).Naštejmo še nekatere večje tovarne in podjetja: INDUS(1933), LTH – Loške tovarne hladilnikov Škofja Loka (1933),KOPITARNA SEVNICA (1886), TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ(1788, v 20. stoletju je bila znana kot Tovarna usnja Franz Woschnagg in sinovi, d. d.), PREBOLD (1842), TOBAČNA(1871), KIK KAMNIK (1852 kot Smodnišnica Kamnik),TOVARNA DUŠIKA RUŠE (1918), LITOSTROJ (1919 kot Strojne tovarne in livarne Ljubljana, ki so nastale iz šestih še starejših tovarn: Strojne tovarne Tönnies, Kastelic & Žabkar, Samassa, Železolivarne, Kovinolivarne in Zvonolivarne),EMO CELJE (1894 kot Tovarna emajlirane posode),ŽELEZARNA ŠTORE (1845 kot Rudnik in plavž Štore),GORENJSKA PREDILNICA (1933), LUKA KOPER (1882 kot paroplovna družba Capodistriana), JELOVICA (1905),CINKARNA CELJE (1873), ILIRIJA (1908 kot Tovarnakemičnih izdelkov Golob & Ko), TOVARNE ZLATOROG MARIBOR (1887), JUB (1875), SAVA KRANJ (1920 kot Atlanta, 1921 kot Vulkan, 1931 kot Semperit). Lahko bi še naštevali, dodajmo le, da je recimo celotna kemična industrija nastala pred drugo svetovno vojno. V Avstro-ogrski monarhiji so nastale denimo še TKI HRASTNIK, BELINKA, PINUS, ARBA,po prvi svetovni vojni pa HELIOS, ATO KTP, AERO, TANIN
Vir: Franc Breznik
Komentarji (17)
May 27, 2022
0
Ko juga ni več dobila kreditov,je nastala visoka inflacija,tiskali so dinarje,ki so izgubljali na vrednosti.Niti Markovičeva vlada ni mogla ustaviti inflacije klub vezavi 7 dinarjev za 1 nemško marko.Jugoaslovansko gospodarstvo je bilo v totalnem razsulu,zato je prišlo do razpada države.
May 30, 2017
8
Danes v Sloveniji imamo še vedno jugoslavijo.Po osamosvojitvi so v Sloveniji ponovno prevzeli oblast komunisti,ki so se prenovili v navidezne demokrate,z uvedbo privatizacije in razprodajo podjetij so postali novi lastniki tajkuni,razbohotila se je korupcija in klijentalizem.To so sadovi bivše jugoslavije,bolje bi bilo da jugoslavije nikoli ne bi bilo.
Feb 27, 2017
5
V jugi ni bilo tržno konkurenčne ekonomije,tako kot so jo imele zahodne države. Plansko gospodarstvo enakomernega razvoja ni prinašalo pozitivnih rezultatov.Visoka gospodarska rast v obdobju izgradnje 8% je bila zavedljivo visoka,to je trajalo nekaj let,nato je padla zaradi napačne gospodarske politike,prevelike porabe je nastala visoka inflacija 1000% in več.Na račun prevelike porabe inflacije se je dobro živelo.Ogromno je bilo kreditov za izgradnjo hiše,in ostalih stvari, ki pa so po nekaj letih bili razvrednoteni zaradi inflacije,to pa je pripeljalo do zloma gospodarstva.
Jun 11, 2016
32
Vse tovarne so pač prevzeli delavci v upravljanje in nadaljevali s proizvodnjo...današnji povzpetniki so pokradli in razprodali vse, delavce pa po nekajmesečnem brezplačnem delu lepo na cesto Mrhe so uničili, kar se je le dalo...se je v Jugi kdaj kaj takega zgodilo? Zopet natolcujete in to se mi zdi NEPOŠTENO...sicer pa kaj se čudim in upiram...psi lajajo, karavana gre dalje. Nepoštenost pa me dregne prav do jeter. Umetna zaposlenost! Tako bi tistega pisuna načevljala in tudi vse, ki prikimavate...kako pritlehno! Toliko žrtev je bilo in zaman...sedaj pluvanje in nepošteno natolcevanje...kolikokrat sem že te pisune dobila na laži in tako značilno: le glavo stisnejo k rami in se skrijejo...izza drugega vogala pa spet bruhajo svoj strup. Vse to z enim ciljem: NOVE GENERACIJE MORAJO POZABITI TO OBDOBJE, SAJ SE JIM PIŠE MNOGO SLABŠE IN NITI SPOMINA NE SME OSTATI NA LEPŠE ČASE...NA SOCIALNO DRŽAVO... Nekje je zapisal nek človek, ki še ima možgane in SPOMIN, ki je rekel: Če bi bilo v naši Jugi 100x slabše, kot je bilo...bi bilo še vedno 1000 krat boljše, kot je sedaj. Kako zaneseno so ob osamosvojitvi hiteli obljubljati Švico...ostal je le "švic"
Jun 02, 2016
18
Res je, ter od zelo pametne zunanje poltike. Še pomnite tovariši, kako je cela Juga skupaj stopila in delala za Gadafija, pa Mubaraka, pa na Poljskem in v SZ... plačilo ruski Migi ali nafta in plin, vse se je dalo hitro zamenjat za zelene bankovce :) Zdaj smo pa klapci (beri podizvajalci) tem, pred katerim smo imeli to konkurenčno prednost :)
Jun 02, 2016
7
V zasebno sporočilo mi je dala prijateljica tale komentar, ki ga je napisal Franc Breznik: Večina podjetij je živela izključno od YU trga, izpad tega tržišča po osamosvojitvi, je pomenil njihov konec.Desetletja manjka resnega razvoja, umetna zaposlenost; izčrpavanje podjetij preko pomočim nerazvitim republikam ne more preživeti skoraj nobeno podjetje.Še posebej; ker so se morala v kratkem času prestrukturirati za zahtevne trge.Temu je sledil tudi LDS privatizacijski model, kjer so se politićni privilehiji konvertirali v državno lastnino z ukradenim držabnim denarjem in z dednim nasledstvom.
Jun 02, 2016
2
Laščan, kolikor vem, so tudi rimske ceste zelo dolgo držale in mnogo mlajše italijanske tudi :)
Jun 02, 2016
4
Pozabile ste na železnice od Marije Terezije. Še danes so v uporabi in vsak pameten urbanist se drži njene kote stoletnih vod :)
May 28, 2016
8
Aktualno......ali ni spodnji zapis kom # 8..od vašega bolj realen?
May 28, 2016
29
Povsem normalno je za Evropsko drzavo, kot je Slovenija, da so zacetki velikih imen nasih zal danes ze dolgo bivsih tovarn nekdanje industrije bili skromnega zacetka v obliki mansih objektov obrtniskih delavnic, fuzinarskih plavzev, raznoraznih rudnikov, zag predelave lesa itd.. v 17, 18, 19 in 20 stoletju, glede na okoliscine namesnskega zaviranja tujicev v razvoj industrije pri nas je ona vecinoma stagnirala, le nekatera podjetja so pocasi uspela prerasti v ugledne tovarne in industrijo. Do pred II SV je bila Slovenska industrija zgolj rudarstvo, zelezarstvo, les in textil ostalo so bile zgolj delavnice obrtnistvo rudarstvo in kmetijstvo, kar je vse skupaj bilo zelo skromno, ce primerjamo, kar je iz tega preraslo kasneje v letih po osvoboditvi v bivsi Jugi, ki jo je Slovenska industrija uspesno pokrivala nad 30% gospodarkim delezem - (Seveda so bile vseskozi tudi tezave v gospodarkem razvoju bivse Juge, ker je gospodarvo bilo plansko in nekonkurencno, predvsem zaradi kratkovidne komunisticne politike, nazadne je prezadolzenost in slabo gospodarjenje povzocilo mega inflacijo, ki je z pomocjo nacionalizma in vstrajanju Srbije nad ostalimi republikami v neuspelem iskanju skupne poti leta 1991 pokopalo skupno drzavo). Po 2SV vojni so bila v Jugi ustanovljena vrsta drzavnih povsem novih podjetij novih panog dodata ze tistim prezivetimi iz predvojnega obdobja in se tako razsirila v dokaj razvito industrijo, ki so jo po osamosvojitvi Slovenije novi 'politiki in novo izbrana gospodarska elita - v politicno propagadnem slogu o neki novi drugi svici' rocno vse prodali predvem v svojo korist ali unicili v likvidacijo - in zdaj, ko so delavci nezasciteni na cesti, kje je tisti uniceni gospodarski potencijal, in infrastruktura da se jih znova zaposli??? pa se besedo o tem kako slabo se je godilo delavcem v bivsi Jugi: - tedaj so delavci imeli pravico do dela in bili vsaj ustavno na papirju lastniki tovarn, danes, ko imamo 'ta drugo svico' (ki je realno gledano bolj primerljiva z Albanijo) pa nimajo svojih pravic niti dela niti tovarn!! Vse kar je od tega se ostalo je sedaj v macevskih rokah tujcev...
May 28, 2016
33
jaz sem po miselnosti krščanski socialist, in zagovarjam pravice delavcev...saj je bil Jezus humani socialist od nog do glave...in od začetka do konca svojega življenja Nova Slovenija, ki sebe razglaša za krščanske demokrate....pa v resnici zagovarja interese kapitala in cerkve RKC (Vatikana)
May 28, 2016
38
Smešijo samoupravljanje delavcev...ki jim je bil dan in priznan status upraviteljev.....tega so dejansko tudi mnogi imeli.....ne le na papirju....ampak tudi v praksi... kakšen status pa imajo danes delavci? razen tega, da delajo tudi po več mesecev brez plače?......... da se jim tudi na papirju ne priznava, da so oni tisti, ki ustvarjajo in ne bančni kapital.....ki izvira iz NIČ, saj nima zlate podlage... tako zaničevalnega odnosa do delavcev ni bilo v Jugoslaviji.....in ne mene učiti, saj sem živela in doštudirala ekonomsko fakulteto v Jugoslaviji in zelo dobro vem, kako dobro smo živeli (kot štiri članska družina z enim dohodkom, ki pa je bil večino časa mizeren, saj je bilo podjetje na robu obstanka od ustanovitve dalje)..... a ničesar mi nam primanjkovalo.... danes je trgovina na vsakem koraku.....materialno potrošništvo se bohoti čez vse meje....a večina poštenih delavecev komaj shaja....in nima denarja za *šoping* .....ko pa se upokojijo, je še težje Ana...nekje si napisala, da si morala nadomeščati sestro, ki je bila na partijskem sestanku.......kakšen pa je danes odnos do bolniških sester, ki morajo za nazaj vračati denar....ki se pritožujejo, da jih je premalo in da preveč delajo....da nimajo kje parkirati avta........ kakšen je šele odnos do policije, ki štrajka že več mesecv....pa nič......kar je prava sramota....kakšen odnos do ljudi je to???
May 28, 2016
40
Spoštovani "Aktualno" (pa 100 do 150 let nazaj) že sama vsebina pove kako je to aktualno! O tem kako je bilo in "kako se je živelo v povojnem obdobju od 1945 do 1990" lahko govori iskreno le tisti, ki je v tem času dejansko živel v SFRJ, zakar obstajajo vsi dokazi, zato je vsako flancanje in zavajanje (primerjava) ljudi le groba laž in zavajanje ljudi! Tako smešnih in zanimivih vsebin, da je vsebina aktualna s podatki 100 do 150 let nazaj in naslov govori o življenju v JUGI, vsebina pa popolnoma nekaj drugega, še v nakdanjem PAVLIHU niso bili sposobni napisat, zato aktualno le pazi kako in kaj pišeš, saj koga lahko pobere še od smeha, ko pišeš takšne umetniške stvore! Hvala vseeno na zelo zanimivi vsebine aktualno - bom cel teden dobre volje s spominom na življenje v JUGI! lp
May 28, 2016
54
Pozdravljeni, Za objektivno prezentacijo dejstev bi bilo zelo koristno podati informacijo, kakšno je bilo stanje imenovanih podjetij na primer v l. 1940 oz. 41 in (stevilo zaposlenih, vrednost objektov in letna proizvodnje,...itd) in na primer l.1988 oz. 89 in bi lahko ugotovili kako so se kazalci uspešnost gospodarjenja spremenili! Vsem ki so živeli v povojnem obdobju je jasno, da je v 2. svetovni vojni bilo večina teh tovarn ali podjetij praktično uničenih, torej so bile ruševine in se je razvoj navedenih podjetij praktično pričel skoraj iz nule v povojnem obdobju ali v socialistinem samoupravnem sistemu. Ko se primerja stanje podjetij po vojni (l. 1945 ko so bila uničena) in l. 1985 bo lahko vsak ugovil, da je razvoj v 40 letih dosegel praktično ne le občudovanja vredne pozitivne ekonomske kazalce, temveč bil pravo gospodarsko čudo razvoja na vseh vitalnih področjih razvoja (industrije, kmetijstva,....bančništva - rozvoja tehnologije in znanja) in blagostanja prebivalstva (saj si je vsak cestnar in gozdni delavec lahko postavil svojo hišo za svojo družino). To nedvoumno dokazuje izjemna učinkovitost duržbenega sistema samoupravljanja v katerega so bili vključeni vsi polnoletni prebivalci Slovenije (praktično brezposelnih in revščine ni bilo), saj smo vsi soustvarjali vse pogoje za razvoj in bivanja vseh prebivalcev ter tako omogočili sebi in drugim, da je vsak lahko ponosno živele in užival sodove skupne združenega dela samostojni in svobodnih samoupravljalcev. Posebno je potrebno poudariti, da je lastništvo vsega ustvarjenega premoženja pripadalo tistim, ki ga ustvajajo oz. delovnim ljudem, ne pa lopovom in krimnalcem ali tujim gospodarjem. kot je to v zločinskem družbenm sistemu, ki ga imamo danes!!! Praktično nam je zgodovina dokaz, da le human (neizkoriščevalski) družben sistem, lahko zagotavlja pogoje skupnega družbenega napretka in prosperitet vsakogar in vseh, saj se le v takšnem družbenm sistemu lahko uveljavljajo pozitivne vrednote življenja za vse. In prav zato je nov družben sistem Bio-humanizem utemeljen na soupravljanju (ali samoupravljanju) in neposredni demokraciji, kajti le v neposredni demokraciji se lahko ustvarijo pogoji za ustvarjalno sodelovanje vseh in pravično delitev ustvarjene vrednosti, kot rezultat skupnega dela ali združenega dela svobodnih proizvajalcev in drugih delovnih ljudi (brez izkoriščanja in na osnovi pravične delitve nove ustvarjene vrednosti), kot smo to nekoč imenoval!
May 27, 2016
17
Radmila, jaz sem pa večkrat slišala o tem, kako je nek šef, ki ni bil strokovnjak, pač pa le politično nastavljen, uničil neko tovarno, za to ne odgovarjal, le premestili so ga drugam ... v drugo tovarno in ga spet dali na dobro delovno mesto ... Narobe je, kadar ljudje nekaj postanejo zato, ker so v tej in tej stranki ... niso pa strokovnjaki ...