Predsedniška kandidatka nacionalne fronte Marine Le Pen je na strankinem kongresu v Lyonu predstavila svoj program.
Po njenih besedah se bo borila na dveh glavnih frontah, katere sicer predstavljata aktualni levica in desnica: – proti »ultra«-liberalnem ekonomskem modelu in globalizaciji, ter proti masovnim imigracijam.
Pro-narodna politična platforma
V grobem pogledu gre za podobno politično platformo, kakršno je imel Donald Trump ter avstrijski Svobodnjak Norbert Hofer. Nacionalna fronta je klasična nacionalistična stranka tretje politične smeri, ki kombinira levičarske ekonomske ideje z desničarskimi družbenimi. Marine Le Pen torej razvija ekonomsko platformo, imenovano »inteligentni protekcionizem« in »ekonomski nacionalizem«, ki od podjetij zahteva, da se obnašajo domoljubno ter skrbijo za domače delavce. Njen program vključuje tarife na nekatere (predvsem tiste proizvode), katerih domača izdelava je ključno pomembna, predvideva pa tudi finančno kaznovanje podjetij, ki bi svojo proizvodnjo preselila v tujino ter poseben davek, ki bi ga naložila podjetjem, ki namesto domačih delavcev raje uvažajo in zaposlujejo poceni tujo delovno silo. Ohranila bi 35-urni delovni teden, ki ga je pred kratkim Hollandova socialistična vlada želela podaljšati, ter znižala trenutno upokojitveno starost. Po drugi strani bi odvzela državni denar, ki je sedaj namenjen nevladnim organizacijam in birokraciji ter ga uporabila v prej omenjene namene. V družbenem smislu Nacionalna Fronta zagovarja tradicionalne vrednote. Kljub temu, da nasprotujejo istospolni poroki, se je v zadnjih letih drastično povečal delež njihovih homoseksulnih podpornikov, ki pravijo, da je vprašanje poroke »mimo«, veliko bolj pa se jih tiče vprašanje splošne varnosti, saj predstavljajo redne tarče na katere se spravljajo muslimanski imigranti. Marine Le Pen trdi, da imigracija uničuje indentiteto Francije ter povzroča terorizem, zato nasprotuje porabi državnega denarja za multikulturne in liberalno globalizacijske namene. Glede zunanje politike Nacionalna fronta podpira referendum o NATU in o EU, saj je prepričana, da je narodna suverenost na prvem mestu in imajo ljudje pravico, da o pomembnih odločitvah odločajo sami. Nasprotuje temu, da namesto volivcev o vedno več pomembnih političnih temah marsikdaj tudi zelo netransparentno odločajo nadnacionalne institucije.
Še vedno jih označujejo za »skrajneže«
Nacionalna fronta je bila v preteklosti znana po različnih radikalnih in kontroverznih stališčih, v času predsedovanja Marine Le Pen pa si je stranka reorganizirala politično platformo ter jo prilagodila razmeram in problemom 21. stoletja. Kljub temu jo obe mainstreamovski stranki – Socialisti in Republikanci še vedno ne obravnavata kot enakopravno, ter jo kljub relativno veliki ljudski podpori po kateri trenutno predstavlja največjo francosko stranko štejeta med »skrajneže«. Marsikateri podporniki se je zato še danes ne upajo javno podpreti, pravijo pa, da bo proces, v katerem si bo Nacionalna fronta vendarle priborila status enakopravne alternative trajal še leta.
»Levi in desni patrioti – združimo se!«
Marine je revolucionarna zato, ker je ena izmed prvih aktualnih evropskih političark, ki je uspela razbiti mit o bipolarnosti levice in desnice ter uspešno povezala ekonomski liberalizem in ekonomsko globalizacijo z masovnimi imigracijami, »multikulturo« in uničevanjem narodne identitete. »Gre za preživetje industrije, za preživetje delovnih mest, to je bitka za našo dediščino« pravi vodja njene kampanje David Rachline, Marine Le Pen pa je nastopila pod sloganom »V imenu ljudstva« s katerim nagovarja »vse leve in desne patriote, da stopijo skupaj za skupno dobro«. Zato ni več nenavadno, da se med podporniki Marine Le Pen znajdejo ljudje, ki so prej zahvaljujoč levo-desni ideološki indoktrinaciji stali na povsem nasprotnih političnih bregovih – med podporniki ima poleg nacionalistov tako radikalne levičarje, kot tudi konservativce. Glede na podatke, pridobljene v javnomnenjskih raziskavah ima Nacionalna Fronta daleč največjo podporo med revnimi, medtem ko imajo vladajoči socialisti ironično, podporo predvsem med bogatejšimi. Po drugi strani pa ima stranka nadpovprečno visoko podporo v mlajši generaciji – kar pomeni, da predstavlja eno redkih zahodnoevropskih strank, ki si je očitno uspešno zgradila mlado patriotsko bazo.
Najresnejši tekmec - »Kandidat Rotschildov«
Po aferi, ki je spodnesla podporo kandidatu Republikancev Fillonu je postal najresnejši tekmec Marine Le Pen nekdanji socialistični minister Emmanuel Macron. Medtem, ko je bil Fillon presenetljivo človek, ki je podobno kot Marine zagovarjal politiko sodelovanja z Rusijo to ne velja za Macrona. Macron na francoski politični sceni gotovo predstavlja najbolj radikalno liberalno in globalistično usmerjenega kandidata, je navdušenec evropske federalizacije in podpornik nemške politike Angele Merkel, na konferencu v Lyonu pa je nastopal na odru, odetem v barve evropske zastave. Če nasprotniki Rusije trdijo, da sta Le Pen-ova in Filllon »proruska« kandidata, pa se o Macronu širijo govorice, da gre za »kandidata Rotschildov« - globalno pomembne bankirske lobistične družine, ki ima v lasti milijarde premoženja in je lastnica več centralnih bank. Preden se je skokovito povzpel po lestvici Socialistične stranke, je Macron naredil kariero investicijskega bankirja pod znamko Rotschild & Co, Republikanec Nicolas Dhuicq pa meni, da je bil Macron skozi svojo poklicno kariero »ves čas agent velikega Ameriškega bančnega sistema«. »Vedno je bil predan ideji globalizacije in globalnega prostega trga, kot socialistični minister za gospodarstvo pa je bil posrednik pri prodaji nekaterih velikih francoskih podjetij ameriškim korporacijam. Močno je podpiral relokacijo naftne skupine Technip ameriškemu tekmecu FMC, kar se je izkazalo za transfer uspešnega francoskega podjetja pod ameriški nadzor. Preden se je podal v predsedniško bitko kot neodvisni kandidat ni kandidiral, niti bil izvoljen na nobeno drugo politično funkcijo«, zato Nicolas Dhuicq meni, da gre očitno predvsem za njegove osebne interese. »Kontroverzni detajli njegovega privatnega življenja bodo kmalu obelodanjeni, Julian Assagne pa je omenil, da naj bi bil Macron udeležen tudi na famozni politični korespondenci z bivšo predsedniško kandidatko ZDA Hillary Clinton«. Medtem, ko mediji Marine Le Pen kljub neskladju z njenimi političnimi pozicijami označujejo za »skrajno desničarko«, pa govorijo o Macronu kot o »sredinskem« kandidatu. »Je medijski ljubljenec, francoski mediji pa so v lasti nekaj ljudi, ki jih vsi poznamo« nadaljuje Dhuicq »podpira ga tudi znani podjetnik Pierre Berge, ki je homoseksualec ter pomembno gonilo francoskega gay-lobija". Skratka, če se v liberalnih medijih o Marine Le Pen govori kot o »francoski obliki Donalda Trumpa«, pa lahko za Macrona rečemo, da gre za »francosko Hillary Clinton«.
Besedilo: https://www.facebook.com/SlovenskaNarodnaStraza/
Viri:
http://www.breitbart.com/london/2017/02/04/made-france-marine-le-pen-unveils-election-platform/
http://www.breitbart.com/london/2017/02/05/le-pen-crossroads-election-choice-civilizations/
http://www.politico.eu/article/marine-le-pen-goes-left-socialist-sarkozy-communist/
https://sputniknews.com/analysis/201702041050340451-macron-us-agent-dhuicq/