Ali še lahko pravna država odstrani globoko državo?

Marjan Podobnik

Danes mineva 30 let od ustanovitve Slovenske kmečke zveze. Bili ste med ustanovitelji. Kako se spominjate 12.maja 1988?

Takrat je bil na ta dan Vnebohod, zato smo verjeli, da bodo kmetje, ki jih večina spoštuje ta praznik, v večjem številu lahko prišli na tribuno v Unionsko dvorano, na katero smo vabili s sloganom »Ali mora kmet res samo ubogati ?« Nismo pa pričakovali take množice in udeležbe tudi različnih takratnih oporečnikov iz vrst študentov, kulturnikov ipd., kar nas je dodatno spodbudilo k odločitvi za takojšnjo ustanovitev Slovenske kmečke zveze in Zveze slovenske kmečke mladine, katere iniciativni odbor smo ustanovili 29.februarja tega leta v Žalcu. 12.maj 1988 je tako dejansko postal mejnik, mejnik med hoteti in dejansko narediti. Verjetno SKZ ne bi postala predmet obravnav CK ZKS, če bi šlo le za za vprašanja cene mleka in pšenice. Naredili smo odločilen korak v organiziranju kmečkega stanu, ki je bil ob obrtnikih med najbolj neodvisnimi od Zveze komunistov. Neodvisnih pa partija ni hotela, organiziranih neodvisnih se je pa upravičeno bala. V dobrem letu nas je bilo v SKZ okoli 30 000. Zato sem prepričan, da bo pomen Ivana Omana, prof. Franca Zagožna, Ivana Pučnika in drugih nosilcev SKZ z leti, ko se bo z zgodovinske distance na stvari laže gledalo bolj objektivno, v slovenski zavesti še krepil.

Ustanovitev DEMOS-a

Kako po 30 letih ocenjujete stanje v stranki, za katero ste velikokrat povdarjali, da je bila prvoustanovljena demokratična politična stranka po 2.svetovni vojni v Sloveniji, ki je orala ledino demokratizacije in osamosvajanja Slovenije?

To je bilo treba poudarjati, ker so nekateri zgodovinarji in komentatorji imeli težave z datumi, večkrat je prišlo pri navajanju ustanavljanja strank leto 1989 pred 1988 ipd. Danes so stvari glede tega v glavnem splošno sprejete. Tudi glede tega, da prizadevanje za parlamentarno demokracijo in za sodelovanje na volitvah samo po sebi dokazuje, da je šlo za politično stranko in ne za nekakšen kmečki sindikat, kar je bil eden od argumentov tistih, ki so oporekali pomenu dogodka 12.maja 1988.

Kako pa, če ponovim vprašanje, ocenjujete sedanje stanje v nekdaj tudi vaši stranki?

Kot precej žalostno.

Samo tri besede.? Očitno ne želite govoriti o sedanjosti stranke, ki ste jo pripeljali do največjih uspehov s skoraj 20% leta 1996. Pa vendar, ali se je SLS izpela?

Marsikaj se izpoje, to ni nič hudega. Pridejo novi ljudje in na temeljih »še neizpetih časov«, ob upoštevanju dobrih in slabih izkušenj zgradijo novo zmagovito zgodbo. Drugo pa je, če se nekaj izrodi.

Hočete reči, da se je SLS izrodila?

Stranka so predvsem ljudje. Verjamem, da jih je velika večina, tako ustanovnih članov iz 1988 kot kasnejših ostala zvesta takratnemu programu in principom delovanja. Žal pa bi to težko rekel za del sedanjega vodstva in vodstva »kmečkega lobija«, za katerega je Ivan Oman nedolgo nazaj rekel, naj kar ostane v SLS, druge pa je pozval, naj gredo z njim k NSI.

Tabor SLS Ljubljana-Vižmarje 2000

Toda Ivan Oman, če sodimo po današnjih sporočilih na spletni strani SLS, želi ponovni uspeh SLS, kar naj bi izrekel tudi evropskemu poslancu Bogoviču, ko ga je pred dnevi obiskal na njegovem domu?

Gospod Oman je seveda gospod in ve, kaj je vljudnost. Ne morem pa verjeti, da je SLS padla tako nizko, da za kakšno politično točko zlorablja celo prvega predsednika SLS in eno največjih imen slovenske demokratizacije in osamosvajanja. Nobena skrivnost namreč ni, da je predsednik SLS Zidanšek na seji Glavnega odbora SLS, ko so potrjevali listo kandidatov za volitve, grobo in žaljivo zavrnil pobudo, da bi na tabor SLS ob 30-letnici SKZ povabili tudi Ivana Omana in druge ustanovitelje SKZ, češ, da ne bo nikomur delal reklame. To vem, ker me je poklicalo kar nekaj udeležencev te seje GO SLS. Sedaj pa se, verjetno tudi zaradi reakcije številnih, ki se niso strinjali s takim odnosom do svojih začetnikov, namesto opravičila vodstvo SLS hvali z domnevno podporo Omana SLS.

Unionska dvorana 12.5.1988

Kakšen rezultat napovedujete SLS na volitvah?

Raje ne bi nič napovedoval, da ne bom še enkrat kriv za kakšen neuspeh SLS.

Pa vendarle bi vas prosili za oceno. Verjemem, da vaše mnenje marsikoga zanima.

Menim, da bo SLS dobila med 2 in 3%.

Kaj pa Kangler in Primc? Zidanšek je zavrnil njuno pobudo za skupno listo.

Ta pobuda je bila modra. Če bi prišlo do skupne liste, bi ta brez težav prišla v parlament. Tako pa tudi Združena desnica nima posebnih možnosti.

Kakšna pa je vaša napoved volitev nasploh? Kdo bodo zmagovalci, kdo poraženci?

Relativno večino bo dosegel Janez Janša. Drugi bo verjetno Marjan Šarec. Največja poraženca bosta po mojem mnenju Cerar in Erjavec. Največji skok pa bo verjetno dosegel Matej Tonin, lahko dobi do 15 poslancev.

Mislite resno?

Resno. Ker vem, kako sem jaz s SLS dobil leta 1996 skoraj 20 %.

Ali je torej po vašem mnenju še možno oblikovanje desnosredinske vlade po volitvah?

Teoretično da. Seveda le ob pogoju, da bi nosilci vseh strank in list, ki si prizadevajo ali vsaj zatrjujejo, da bi želeli namesto globoke države imeti pravno državo, od Čuša, Dobovška, Kanglerja, Primca, Zidanška, Kovšce in drugih, ki jim ankete kažejo majhno možnost vstopa v parlament, prekinili lastne kampanije in pozvali svoje volilce, naj glasujejo za stranke, ki so jim glede tega vprašanja programsko najbližje. Naredili bi zgodovinsko potezo.

Kdo pa je po vašem mnenju doslej predstavil najboljši vladni program?

Marjan Batagelj, predsednik UO Postojnske jame in Slovenskega poslovnega kluba v današnjem Večeru. Take rabimo.

Mislil sem na stranke?

Nekatere imajo precej točk iz Batageljevih prioritet.

Koga boste pa vi volili? Združeno desnico?

Če bi se prej omenjene manjše stranke, ki želijo pravno namesto globoke države, povezale v skupno listo, bi jih verjetno volil. Nepripravljenost nekaterih za sodelovanje se mi zdi ob znanih pokazateljih glede možnosti vstopa v parlament na nek način neodgovorno. Enako neodgovorna bi bila moja odločitev, da dam glas kateri od list, ki nima realnih možnosti za vstop v parlament, saj bi šlo za stran vržen glas.

Koga boste torej volili?

Verjetno bom sledil Ivanu Omanu.

Torej Tonina oz NSI ?

Verjetno, zdi se mi najboljši približek temu, kar danes predstavlja v pogovoru g. Batagelj.

S čim se pa vi ukvarjate? V zadnjem času skoraj ni slišati o vas.

Te vaše zadnje ugotovitve sem res vesel.

Sicer pa trenutno pripravljam prijavo na enega od razpisov kmetijskega ministrstva za pilotne projekte ob sodelovanju več partnerjev. Če mi kmetijski minister Židan zna razložiti, zakaj je potrebno, da trenutno nekaj tisoč ljudi, od kmetov, predstavnikov zadrug, kmetijskih svetovalcev, podjetnikov in drugih nadleguje nekaj sto državnih uradnikov za nekaj deset potrdil, da bodo lahko kandidirali za projekte, kjer bo izbranih nekaj deset odstotkov prijavljenih, ki bodo z zamikom-ko bodo najprej založili lastna sredstva-dobilo po nekaj tisoč evrov, ga takoj podprem za mandatarja.

Vidim, da vas je res razjezilo?

Veste, če vstajaš ob sobotah ob štirih zjutraj in Bogu kradeš čas, sebi spanec, sodelavcem prosto soboto…., ker birokrati na visokih položajih ne delajo tega, za kar so postavljeni, potem te včasih malo razjezi. Mimogrede, nič nimam proti ministru Židanu, včasih se srečava, nič slabši predsednik vlade ne bi bil od sedanjega.

Kako bi pa vi rešili ta problem z razpisi?

Najprej bi uradnike in njihove šefe, ki so pripravili pogoje za ta in podobne razpise, poslal pripravit in napisat eno prijavo, da bi videli, kako izgleda njihov izdelek. Potem bi pa preprosto zamenjal dve točki v večini razpisov; sedaj je potrebno ob prijavi predložiti dva fascikla potrdil(v konkretnem primeru manšega razpisa, na katerega se prijavljamo -skupna vrednost 70.000 eur za vseh 10 partnerjev, če bomo izbrani- je potrebno priložiti 22 potrdil) potem, ko si izbran, pa le še par potrdil. Namesto tega bi ob prijavi zahtevali le izjave(npr. da imaš plačane davke, da imaš certifikat za pridelavo eko hrane, da imaš vsaj x zaposlenih, da imaš ustrezne izkušnje z vodenjem, da imaš vse druge zahtevane reference, …) če pa si izbran, pred pridobitvijo sredstev dostaviš vsa omenjena dokazila, ki so pogoj za koriščenje sredstev. Sedaj pa zbira vsa ta potrdila in obremenjuje, sebe in druge in proračun in… tudi tistih 20 do 80 % prijavljenih, ki niso izbrani, ali 100 % neizbranih ob razveljavljenih razpisih. Z veseljem bi sodeloval na soočenju o teh razpisih s pristojnimi predstavniki kmetijskega ministrstva( bojim se da drugje ni veliko drugače), zdravo kmečko pamet pa bi lahko predstavljal Serpentinšek. Zakaj že imajo v Avstriji medicinske sestre enkrat višjo plačo kot v Sloveniji? Tudi zato.

Naj zaključiva s 30-letnico SLS. Kaj bi ji zaželeli ob obletnici?

Da se vrne h koreninam. Brez korenin si le na žalostno hiranje obsojeno drevo, ki ne obrodi sadu. Članom in članicam SLS, ki so desetletja zvesto delali, se izpostavljali in žrtvovali za program SLS v dobrobit prihodnosti Slovenije in slovenstva pa ob obletnici voščim in se jim zahvaljujem. Čeprav je včasih težko verjeti, verjemite: ni bilo zaman. Ostanite zvesti sebi in izročilu 12.maja 1988.

Intervju pripravil B. Gaber