Obstaja več elementov, ki lahko pojasnijo ta pojav. Prvi je ta, da Miro Cerar nima pravega nasprotnika na volitvah. Drugi je v nestabilnem političnem prostoru na levici po razpadu LDS. Levica je v zadnjih desetih letih v stalnih pretresih. Volilna baza ostaja, vendar se išče vodja. Najprej sta del tega prostora absorbirala SD in Zares, nato je nastala PS in razpadla. Zdaj pa se je pojavil Cerar. Prej so volili Jankovića, zakaj ne bi tokrat Cerarja. Ta volilno bazo odlično pozna, ne potrebuje ne programa ne imena stranke. Zanimivo, da jo je poimenoval kar po svojem očetu, saj se podpisuje kot Miro Cerar ml. Gre za stranko z družinskim imenom. Starejši volivci namreč bolj poznajo njegovega očeta, olimpijca, kot njega. Za nekoga, ki na to gleda iz tujine, je to nezaslišano. Celo Janković je stranko takoj poimenoval v Pozitivno Slovenijo. Takšna stranka je pač proizvod slovenske politične kulture in politične večine. Seveda je to možno le v kratkem času volilne kampanje, kajti če bi bila bolj dolga, bi imel manj možnosti, saj bi se izkazalo, da nima nobenega intelektualnega potenciala niti konkretnih rešitev.

Več lahko preberete na Reporterju.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.