Žal nimamo ustanove, ki bi lahko meritorno odločila ali je nek sodni proces političen ali ne.  Tudi tega, ali obstaja videz, da so bili v procesu pravosodni organi politično motivirani, ni mogoče ugotoviti tako brezprizivno kot je nedavno Ustavno sodišče odločilo, da je bil okrnjen videz nepristranskosti, ker iz odločanja o pritožbi Janeza Janše ni bil izvzet predsednik Vrhovnega sodišča Masleša. Iz opisov, kdaj so bili posamezni zaporniki mednarodno prepoznani kot politični zaporniki, sem si sestavil dva kriterija po katerih lahko ocenimo, ali je bil nek sodni proces političen:

1. Pravosodni organi (tožilci in sodniki) so imeli politični motiv, da se doseže obsodilna soba.
2. Pravo je bilo zoper zapornika uporabljeno selektivno.

O tem sem pisal že v Družini, kjer sem se zgražal, ker so nekateri politiki duhovičili o »politiku v zaporu«.

Razveljavitev sodbe v zadevi Patria in odzivi predsednika vrhovnega sodišča Masleše ter predsednice Okrajnega sodišča v Ljubljani Pavlič Pivkove na razveljavitev pa dodajajo nove argumente v prid tezi, da je bil proces Patria političen sodni proces.

Matevž Krivic, ki je že ves čas prepričan, da sodišča obtožencem krivde niso dokazala in je pozdravil razveljavitev sodb, meni, da v procesu Patria ni šlo za neko namerno politično obračunavanje, ampak za »oranje ledine pri preganjanju korupcije« kjer naj bi se dogajale tudi napake. Splet dogodkov (obtožni predlog namesto obtožnice, tempiranje zaslišanj, obravnav in sporočil javnosti glede na čas volitev) me že prej ni prepričal, da to »oranje ledine« ni selektivno naperjeno proti enemu samemu človeku. Doslej se tožilstvo ni niti trudilo, da bi javnost poskušalo prepričati, da se na enak način lotevajo tudi drugih osumljencev za koruptivna dejanja. Da bi prikrili, da se je tožilstvo in sodstvo za Janšo še posebej »potrudilo«, so tudi razveljavitev sodb mnogi zagovorniki obsodbe komentirali, da se razveljavitve pač dogajajo. Da, res se dogajajo, včasih Ustavno sodišče tudi obsojence neposredno oprosti toda, ali se kdo spomni, da bi na kakšno razveljavitev prizadeti sodniki in podporniki obsodbe reagirali z zgražanjem, češ da bo v prihodnje za dejanja iz razveljavljene sodbe težje doseči obsodilno sodbo?

Za sodne procese v komunističnih režimih je bilo značilno, da so sodišča v zelo visokem deležu razsojala v prid tožilstvu, neredko pa so obsojala tudi v zadovoljstvo medijsko nahujskane javnosti. Pri nas četrt stoletja po uvedbi demokracije sodnike na vodilnih položajih skrbi, da bo sedaj, po razsodbi Ustavnega sodišča, težje brez dokazov obsojati! Ali ni to razlog, da bi za stanje v slovenskem pravosodju zaskrbelo tudi tiste, ki so Janši privoščili sodno torturo, oziroma so se s procesom Patria politično okoristili?

Karl Peter Schwarz v FAZ označuje razveljavitev sodbe v zadevi Patrija kot »poraz starih komunističnih navez v slovenskem sodstvu«. Mnogi bodo oporekali, češ take naveze sploh ne obstajajo.  Morda res ne obstajajo (meni osebno se sicer zdi bolj verjetno da obstajajo), a ko gre za zaupanje v pravosodni sistem je pomemben tudi videz in ne le težko ugotovljiva dejstva.

Videz pa je takšen: Sodstvo in tožilstvo vodita osebi s spotakljivimi referencami iz časa svojega delovanja v pravosodju komunističnega režima. Eden je pokazal, da ga predpisi ne ovirajo pri kadrovanju, drugi se ni niti potrudil, da bi  za sodni proces proti politiku, ki je nasprotoval njegovi izvolitvi za predsednika vrhovnega sodišča, zagotovil videz nepristranskosti. V vsem obdobju demokracije pravosodni sistem ni procesuiral niti ene osebe, ki je kršila človekove pravice v komunističnem režimu niti ni vzpostavil načelne distance do ravnanj tožilcev in sodnikov, ki so po drugi svetovni vojni kršili človekove pravice.

A če videz ne vara in »stare komunistične naveze v sodstvu« obstajajo,  se pojavi vprašanje: Ali je v Sloveniji oseba z anti-komunističnimi političnimi prepričanji lahko deležna nepristranske in poštene obravnave tožilstva in sodišč?

Pripis uredništva: ob ponedeljkih na Časniku objavljamo uredniški komentar, ki ga vsak teden pripravi eden izmed članov uredništva.