Največja zabloda  po propadu socializma oz.  SFRJ je tranzicijska  praksa, ki še vedno propagira in prakticira: »Vsi v šole in na univerze, do boste pridobili  izobrazbo in tako dobili dobro službo.«

Za slovensko ekonomijo oz. predvsem za javni sektor  je  za nagrajevanje važna predvsem izobrazba,  niso pa odločilni rezultati dela, ki jih prizna le trg in se odražajo na blagostanju vseh državljanov.

Mnogi v slovenskem  javnem sektorju so plačani po izobrazbi, ne glede na rezultate dela, ki jih ovrednoti trg. Ti rezultati se odrazijo v uporabnosti znanja, storitev in uspešnosti gospodarstva, ter v dvigu blagostanju države, ali pa tudi ne.

 Mnogo je primerov, tudi v šolstvu, ko izobraženci dobijo višjo plačo zgolj za to, ker imajo višjo izobrazbo,  kot je to predpisano za delovno mesto.

Ta višja plača, le zaradi višje izobrazbe, ne glede da ta višja izobrazba ni potrebna za dosego ciljev delovnega mesta, je zgolj nagrada za višjo izobrazbo, ni pa plačilo za rezultate opravljenega dela, ki so edina poštena in realna podlaga za plačilo.

Toda dodatek zgolj za višjo izobrazbo, kot je ta normalno predpisana,  mora nekdo plačati. To je za zaposlene v realnem sektorju torej prisila in kar kraja dela njihovega zaslužka, ne da bi lahko o tem odločali in ne da bi kaj dobili za to vrednost.  

 Torej so nekateri izobraženci nagrajevani, ne glede na rezultate dela, kar je kraja dela zaslužka drugih,  predvsem zaposlenih  v gospodarstvu. To je tudi kraja že tako slabo plačanih delojemalcev, kar je žalosten pogoj,  da je gospodarstvo lahko še konkurenčno. Posledica so tudi številne minimalne plače in pokojnine.

  »Izobrazba jamči dobro plačo, ne glede na rezultate dela, « menda ni cilj brezplačnega izobraževanja oz. vzgoje mladih in odraslih.

Zabloda in prevara je, da se plačuje izobrazba tam, kjer ona ni potrebna za rezultate. To ne prenese nobena ekonomija. Takšna praksa je vredna vse obsodbe, saj omogoča zaslužke brez rezultatov, povečuje stroške  in duši razvoj države, ki se zato zadolžuje za preživetje  več kot je potrebno ter zato dodatno bremeni poštene državljane in mlajše rodove. 

Tudi tu namreč velja pošteno pravilo, ko vlada pravi plačnikom izobrazbe: »Vklopi razum, zahtevaj račun!«