...ni morja valovitega ne neba brez oblačka

ne divje reke in mirnega jezera.

Ne nevihte razbesnele in ne milega potoka

ne kresa ne žerjavke.

Ni vulkanov in ni vetra.

Ni tišine in ni vonja.

Ni mavrice in ne sivine.

Ni sonca ne dežja ne teme, ni mraza, topline.

Ni bolečine, ni veselja, ni sreče ne tesnobe.

Ni mene, ni tebe.

Ni nič. Ni vse.

Nisem pesnik in to ni pesem.

Prazno prazno hrepenenje.