Duša

Srce krvavi.
Um formulira boleče paradigme.
Samemu sebi se upira.

Prsti ne ubogajo.
Preveč so deformirani.
Nonsens zapolnjuje
papir samozvanega virtuoza.

Rešitve ni.
Ne obstaja,
čeprav je nje iluzija
morda lahko večna.

Vse obmolkne,
ogrnjeno v črnino.
Življenje je le ladja,
v katero se vedno znova,
neopremljena vkrcam.

Le krsta, v katero vedno znova,
nepripravljena ležem k počitku.

Duša nestabilno vibrira.
Ne verjamem.
Nočem verjeti v njeno večnost.

Ne v tej deželi človekovi,
koder na veke vekov dominira
le njega nrav.

Napušna,
pohlepna,
pohotna,
zavistna,
požrešna,
besna in
zagrenjena.

(Morda je tudi vesolje
prav zategadelj večno.)

Luč ugasne.
Žametni zastor pade
in predstave je konec.

Krik iz théatrona:
"Utihni že, prekleta zagrenjenka!"

Že nekaj časa se pripravljam na ta zapis. Pravzaprav povsem nepomemben in vreden totalnega relativiziranja. Je plod osebnih opazovanj, ki so vedno bila in bodo vedno ostala svet zase. Navsezadnje so naše vsakodnevne težave preklemano obširnejše od jezikovno-interpretativnih meja posameznika in njegove zgodovinsko zaobjete in nadvse omejene kulture.

Različne kulture drugače tolmačijo besedo. To je sociološko dognano. Sneg ima za Laponce povsem drug pomen kot za ostale narode v svetu.

7 smrtnih/kapitalnih pregreh ima svoj izvor v latinskem jeziku, krščanstvo pa jih je poneslo v svet. Vsak narod jih je prevedel in definiral po svoje, glede na družbeno potrebo in skupnostno korist. Beseda se je zapisala v verovanje, verovanje je pogojilo kulturo in posameznika.

In beseda je meso postala. Pekel, vica in nebesa. Spremljajoča družbena vest. Človek sposoben samoobsojanja ne potrebuje sodnika in tudi ne rablja. Beseda bo k življenju prebudila sodnika in rablja svojega mentala.

(Bogved zakaj, si je človek prepovedal koristiti um.)

Italijanska Wikipedija razlaga 7 kapitalnih (osnovnih) razvajenosti (i 7 vizi capitali), nikakor ne grehov kot jih je sklenilo poimenovati krščanstvo. Zanimivo, da latinska krščanska definicija le-teh, ne vsebuje opisne posledične kazni, ki je v slovenskem jeziku izrecno poudarjena - grehi so SMRTNI. Ako boš grešil, boš umrl...

• superbia (radicata convinzione della propria superiorità, reale o presunta, che si traduce in atteggiamento di altezzoso distacco o anche di ostentato disprezzo verso gli altri, e di disprezzo di norme, leggi, rispetto altrui);
• avarizia (cupidigia, avidità, scarsa disponibilità a spendere e a donare ciò che si possiede);
• lussuria (incontrollata sensualità, irrefrenabile desiderio del piacere sessuale fine a sé stesso, concupiscenza, carnalità);
• invidia (tristezza per il bene altrui percepito come male proprio);
• gola (meglio conosciuta come ingordigia, abbandono ed esagerazione nei piaceri della tavola, e non solo);
• ira (desiderio di vendicare violentemente un torto subito);
• accidia (torpore malinconico, inerzia nel vivere e nel compiere opere di bene, pigrizia, indolenza, infingardaggine, svogliatezza, abulia).

No, pa poglejmo kako se je prevod človeške pregrešnosti zapisal v slovenski jezik:

Slovenska Wikipedia (izredno okleščena, saj je nihče ne neguje. Le zakaj bi kdo deloval zastonj? Čemu bi nekdo delil svoje znanje z drugimi???) jih raztolmači takole:

1. Superbia: napuh
2. Avaritia: pohlep
3. Luxuria: pohota (nečistost, strast, poželenje)
4. Ira: jeza
5. Gula: požrešnost
6. Invidia: zavist
7. Acedia: lenoba

Listam po spletu in želim najti poglobitev nanizane terminologije, a je moje iskanje brezplodno.

Nobene težnje, da bi bila navodila razjasnjena. Da bi skopo izraženo besedišče enoumno in ne dvo/tro/neštetoumno interpretirali.

Dolgoročno je družba ustvarila trpečega človeka, ki svoja čutenja in z njimi čustvovanja, venomer obsoja. Na podlagi povsem preprostih besed (ki še zdaleč, po tolmačenjih posameznikov ISTEGA NARODA, niso definirana; a (kvadrat) + b (kvadrat) = koren iz 245x jeba v rit... po domače povedano).

V njih posameznik ne uvidi lastne humanosti, temveč se sooča z razlogi za samoobsojanje lastnih čutenj. Sčasoma smo skonstruirali pokveko. Človeka, ki živi samocentriran strah in zato kompletno odtujenost od lastne človečnosti = čutečnosti, LOGIKE. Ustrahovanega, vodljivega človeka.

Skušala bom opisano podrugačiti. Prevesti neprevedljivo, da bi se ne krivili zaradi čustev, ki so povsem humana. Prevajala bom iz italijanskega jezika, ki je latinščini še najsorodnejši jezik.
Pa začnimo:

1) Superbia (vkoreninjeno prepričanje lastne realne ali namišljene superiornosti, ki se izraža v reakciji posameznika z vzvišenim razločevanjem (torej primerjanjem... (samo sugeriram...))  ali neumornim zaničevanjem; tujih pravil in zakonov ter spoštovanj) = napuh

2) Avaritia (nevzdržna želja po materialnih/nematerialnih rečeh in moči, stremenje k slavi, nepripravljenost deljenja lastnih dobrin) = pohlep

3) Lussuria (neobvladani erotizem, nevzdržna želja po seksualnem užitku (ki je samemu sebi namen), neprestana težnja k čutni zadovoljitvi in carnalita' = parte dell'essere umano costituita dai sensi e dal loro appagamento SIN sensualità = mesenost???? = del človečnosti, ki ga oblikuje čutečnost (humanost) in njena posledična zadovoljitev z erotiko) = pohota

4) Invidia (razžaloščenje zaradi tujega dobrega, ki se sprevrže (interpretira=prevede) v lastno trpljenje) = zavist.

Lastnost, katera je v slovenskem ljudstvu tako zelo vkoreninjena, da se iz nje rojevajo novi in novi absurdi, ki se v današnjih časih zdravijo z antidepresivnimi tabletkami.

Ostajamo mentalno TOPI nad dejstvom, da REZULTAT neprestanega primerjanja z okolico vodi vedno znova v ZAVIST. Sledi odtujeno vedenje. Lažje se je odtujiti od nas samih, kot  bi se morali soočati z lastnimi demoni.

Navsezadnje nas slovenstvo že od malih nog uči primerjave s svetom: "Le kaj si bodo drugi mislili o meni/tebi?!"

Pričakovala bi logično vprašanje opazovanih vedenjskih vzorcev: "Je mar kdorkoli kdajkoli sploh uvidel in zaobjel moj obstoj?" Koliko od vas se je bilo primoranih to vprašanje v življenju sploh vprašati?  Izkušnje so svojevrsten svet. Dovolite si vanje vstopati. To počnite z dušo in ne le s srcem in/ali telesom.

Glede na to, da ZAVIST vsebuje posledično stanje ONESREČEVANJA SAMEGA SEBE,
se sprašujem sledeče:

1) Je povprečen Slovenec tako neumno bitje, da ni sposobno zavedanja lastnih akcij/reakcij?
2) Se je nekdanji Slovenec tako zelo upiral ideji drugačnosti=edinstvenosti, da se je terminologiji, iz same zanalaščosti (maščevalnosti= upornosti), brez razumnega razloga uprl?!

Obstaja dejstvo (= logična posledica): generacijam/narodnostim, ki so ponotanjile tiho vest - Le kaj si bodo drugi mislili o meni/tebi?!, se nič dobrega ne piše...

5) Gola (bolje znana kot požrešnost, razpuščenost (prepuščenost, zapustitev) in pretirano stopnjevanje namiznih in prekomiznih užitkov).
Bog ne daj, da Slovencu rečeš, da je požrešen. Prevedena kot požrešnost, a mnogo bolj sorodna pogoltnosti (nisem konsultirala slovenskega slovarja, ker mu enostavno preprosto ne zaupam (vsaj na podlagi večletnih izkušenj s slovenskim narodom in z njegovo interpretacijo besed, NE.)
POŽREŠNOST odgovarja neprestanemu prenajedanju zaradi nevzdržne lakote.
POGOLTNOST = žreti več od tega, kar v resnici potrebuješ.

6) Prišli smo do meni najljubše besede. Tiste, ki si jo večina povsem napak interpretira = ira, ki z jezo nima POPOLNOMA NIČ SKUPNEGA. Slovenec je vedno pripravljen kloniti glavo, kajti VERA IN DRUŽBA (KULTURA) NAREKUJETA, da se NE SME JEZITI (=SMRTNI GREH).

DROBNA NAPAKICA V SISTEMU...  marsikomu povsem nepomembna.
Po mojem prepričanju odlično definira slovenskega pripadnika, ki se samoobsoja v trenutku, ko v sebi zazna kanček determinirane "smrtne", v resnici pa povsem zdrave JEZE.

Naj vas nekdo razsvetli... in upam, da ne bom edina, ki bo to kdajkoli skušala storiti.
Od tega nimam koristi in je nimam namena pridobiti.
(Čemu??? Saj navsezadnje veste, da sem neozdravljivi megaloman in hipohonder, pa še grešnik hkrati (le v enem preklemanem, povsem človeškem vdihu...))

Vera je potrebovala leta, da se je zasidrala. Prevzgajanje krive vere bo zahtevalo dvakrat toliko časa.
Predstavljajte si, da ste se naučili napačne drže avtomobilskega volana. Dokler ne boste trčili, vam to ne bo predstavljalo večjih težav. Tudi po nesreči, bo žal ostala pri nekaterih, posledična sprememba vzorca krepko vprašljiva.

IRA =TOGOTA, SRD (niti ni bes!!!)... SRD!!!!
IRA (takojšnja nevzdržna želja po silnem maščevanju).
Maščevalnih duš sem srečala v svojem življenju še pa še, neglede na geografsko poreklo in kulturne okvire.

Človeškost se s to besedo globoko identificira (enači), kajti njeno občutenje vodi v primitivno primarno = v male možgane = ŽIVALSKO, kar kot tako odreagira. Da bi bilo s tem karkoli narobe? Kdo obsoja, se vprašam???

Branimo se in to je povsem naraven biološki nagon! V večini primerov, se v odrasli dobi skušamo braniti pred lastnimi paralizirajočimi odzivi. Početje raje ponotranjimo in vzdržujemo=repetitiven ponavljajoč vzorec (naša prvotna, življenjska = eksistencijalna varovalka), kot bi se morali z njim kdajkoli srečati in soočiti. Zato se ne bomo nikdar razumeli. Še samih sebe ne. To je VSA resnica.
In navsezadnje niti ne rabimo vsega razumeti, da bi sebe izgradili v željeno smer.

Priznam, TOGOTE, nisem zmožna občutiti in ne razumeti. (HALO????!!! TUUUU SEEEEEM!!!! PSIHIATRI?! Ne želim si in NOČEM OBSOJATI TEGA MOJEGA MANJKA (=napaka v sistemu) iz preprostega razloga. Vem, da sem drugačna (najverjetneje razpolagam z neodkrito genetsko napako za katero nihče ne ve, saj je še nikdar nihče ni skušal identificirati=vzeti pod drobnogled (razen sebe same. Pa saj sem si ja menda že priznala vse svoje psihične težave... al ja?...)

Eksterniranje (=prikazovanje, oddajanje) lastnih občutenj mi ne povzroča težav - morda ostalim, zagotovo pa ne meni!

Zaupam, da mi bo prejemnik napačno raztolmačenih signalov razložil svoja razumevanja in mi s tem poklonil možnost samo sebe prevesti v bolj razumljiv jezik.

Res je. Pričakujem, da je interpretator/sogovornik ZAVEDEN samega sebe in se vede temu primerno.
Lepo bi bilo, ko bi v meni ugledal sočloveka in ne napadalno ZVER, pred katero mora živeti obrambo lastne eksistence!

Navsezadnje zremo vedno znova le v lastne strahove.

(Še pred stoletjem so takšne ljudi=provokatorje=?norce?, zavijali v prisilne jopiče in jih ukrcevali na ladje norcev... Dokaz, da se hočeš nočeš, naš svet obrača na bolje.)

Me lahko kdorkoli obsoja???  Takrat, ko same sebe ne morem???

Biološka - naravna zanimivost: ni neznanka, da sloni opravijo stampedo nad levjimi mladiči,
ker vedo (=čustvena inteligenca), da jih lev ogroža.
S togoto in maščevalnostjo ni torej čisto nič narobe. Čustvo je biološko, naravno pogojeno, kot izpovedano v predhodnem odstavku. Težava nastane, ko ta naravna zakonitost med ljudmi, v današnjem času, nadvlada čute. Skušajte si predstavljati, da bi sloni, čeprav bi levi ne ogrožali njihovih mladičev, vršili stampedo nad levi. Bi bilo to sploh še kakorkoli smiselno?

7) Prispeli smo do meni še ene zelo priljubljene, STRUPENE besede.
Grešne in smrtne lenobnosti. Sama sem jo v podani uverturni poeziji Duša, prevedla v zagrenjenost, pa z njo, na žalost, nima nič skupnega.

Poglejmo kaj pravzaprav beseda pomeni.

ACCIDIA (malinhonično brezdušje, neaktivna prisotnost znotraj dobrodelnega početja, lenobnost, brezvoljnost, apatija, brezbrižnost, pretirani fokus v nekaj...)

ACCIDIO mi je bilo najtežje definirati = notranja KISLINA, ki razžira nas in druge.
Najbolj primerljiv in zato primeren prevod bi bil ŠKODOŽELJNOST.

Ne želim si, da bi ACCIDIA ostala v zgodovino zapisan kot svetu nerazumljen, napak preveden pojem.
Kajti beseda, slej ko prej, meso postane.

ZALJUČEK=DOGNANJE

Marsikatero čustvo ostaja napak interpretirano.
Mnogo njih krščanstvo ne obravnava, saj očitno grajena po meri Človečnosti in Človeka.

Sledi dognanje:
UPAJTE SI ČUTITI;
NIHČE NE BO ČUTIL NAMESTO VAS!!!
UPAJTE SI SPOZNAVATI;
NIHČE NE BO SPOZNAVAL NAMESTO VAS!!!
POIMENUJTE SVOJA OBČUTENJA;
NAJ VAS DRUGI NE OZNAČUJEJO IN OMEJUJEJO Z LASTNO TERMINOLOGIJO!!!
UPAJTE SI GREŠITI;
NIHČE SE NE BO UČIL NAMESTO VAS, VENDAR SVOJA SPOZNAVANJA JEMLJITE V OBZIR;
SPOŠTUJTE LASTNA SPOZNANJA!!!
UPAJTE SI ŽIVETI;
NIHČE NE BO BIVAL NAMESTO VAS!!!
UPAJTE SI BITI AVTENTIČNI;
NIHČE NE BO RAZMIŠLJAL NAMESTO VAS!!!
UPAJTE SI BITI KREATIVNI;
NIHČE NIKDAR NE BO REŠEVAL VAŠIH TEŽAV!!!
UPAJTE SI BITI SAMI;
SAMI STE SE RODILI IN SAMI BOSTE UMRLI!

BODITE SRČNI. DO SEBE, V PRVI VRSTI!

SVOBODA?
TU JE VSE, S ČEMER RAZPOLAGATE.
IZBIRA PRIPADA LE VAM!!!