Članek
Zdrava kot dren
Objavljeno May 23, 2016

Menda vsi vemo, kako je z našim zdravstvom...
Ne še???
Morda vam bo ta zapis osvetlil pogled nanj.
Leta so me najrazličnejši zdravniki odslavljali, češ da sem zdrava kot dren.
Neozdravljivi hipohonder.

Peljimo počasi.

Leta 2002, je zdravnik na rednem zdravstvenem pregledu ob nastopu nove zaposlitve za določen čas v Novi Gorici, takole zavrnil mojo delovno usposobljenost: "Gospa, glede na stanje vaše hrbtenice vam žal ne morem vpisati usposobljenosti za delo."
Milo sem ga pogledala v obraz s puppy look pogledom in hlipajoče prosila: "Lepo prosim... Sem mati samohranilka. Biti moram sposobna preživeti tako sebe kot sina in to zaposlitev krepko potrebujem!"
"Naj vam bo, vendar bom vpisal, da ste za delo usposobljeni le za določen čas," je odvrnil.

Pomemben podatek glede na to, da njegovo opažanje več kot očitno nikdar ni bilo vpisano v osebni zdravstveni karton...

Z mojo hrbtenico ni šlo nikdar na bolje.
Kako le, ko pa se zaradi zaposlitev za določen čas, nisem nikdar mogla udeležiti še kako potrebnih fizioterapij...

Tekom mojih selitev po Sloveniji, se je večina mojih izvidov porazgubila neznanokam.
Sčasoma sem ugotovila, da osebni zdravstveni karton ne pripotuje k na novo izbranemu zdravniku s celotno zdravstveno zgodovino pacienta. Tako ostaja historičnost mojega zdravja in zdravljenja krepko vprašljiva.
Nakopičilo se mi je kar nekaj zdravstvenih težav in pričela sem biti dokaj pogost trn v peti osebnemu zdravniku.

Mojim otekanjem že leta ni najti vzroka.
Prekomerni poraščenosti prav tako ne.
Nasploh sem preveč vase zagledana, da takšne stvari sploh opazim.
To, da se v moškega spreminjam je moja neutemeljena fiksacija, navkljub vse bolj opazni obrazni poraščenosti.
Ako ne želim jemati kontracepcije, ker mi povzroča panične napade, naj se ne pritožujem zaradi pretirano bolečih mesečnih peril. Hrbtenica me sploh ne more boleti tako kot me boli. Udi mi sploh ne smejo odpovedovati! Bo pa ja strokovnjak bolje vedel kot jaz, kako me boleti sme!
Ako imam hernijo v lumbalnem predelu naj to dokažem z izgubljenim izvidom.
Ako izvida ni, hernija ne obstaja in tudi nikdar obstajala ni.
Zato bo najbolje, če me osebni zdravnik preusmeri k psihiatru...

Leta nerazumevanj in prepričevanj kaj smem in kaj ne čutiti.
Kaj smem in kaj ne opaziti.
Dolga leta kalvarij in ponujanja antidepresivov.
Seveda nisem nora, da bi lastno sebe utišala z njimi.

Lansko leto odkrijem sledeči članek: http://www.24ur.com/specialno/nega_in_zdravje/ni-normalno-da-zensko-boli.html
Na ljubljanskem dnevnem centru za endometriozo se dogovorim za pregled ter osebnega zdravnika prosim za napotnico. Dodeljena mi je razumevajoča zdravnica, ki ji je za moje počutje več kot mar.
Odkrit je droben endometrij na desnem jajčniku in skupaj iščeva rešitve določenemu spektru mojih dolgoletnih težav.

Pred nekaj leti se zaradi ignorantskega odnosa stroke do moje hrbtenice,
odločim zateči se k alternativni metodi naravnavanja hrbteničnega atlasa.
Osebnemu zdravniku se ne pustim odpraviti, dokler ne pridobim napotnice za CT pregled vratnih vretenc.
Leto po opravljenem samoplačniškem alternativnem posegu, se stanje moje vratne hrbtenice zopet poslabša.
Ponovno se napotim k zdravniku in zopet me prepričuje v učinkovitost antidepresivov.
Moj utemeljeni bes ga iztiri do meje, da prične prebirati zastarel, v zdravstveni karton vložen in nikdar prebran CT izvid:
"Ja hudiča, saj vi imate pa res težave s hrbtenico! Vas bom jaz kar k strokovnjaku napotil!"
V roke mi stisne napotnico za redni pregled pri ortopedu.
Naročim se in minejo kajpak meseci.
"Izvid je zastarel, vaš korenski del vratne hrbtenice pa že kar krepko uničen. Napotil vas bom na MRI preiskave in na nadaljni pregled k nevrokirurgu..."

Z ortopedskim izvidom pri osebnem zdravniku skušam zahtevati dodaten MRI križne hrbtenice, saj v zadnjem letu nisem sposobna niti hoditi, niti vratu obračati, da o odzivanju svojih udov niti ne govorim... Pravzaprav ne vem, kako zadnje leto preživljam in kako sem sposobna brez bolniškega staleža biti kos vsakdanjim poklicnim in nepoklicnim zahtevam...
"Ja pa ne morem vam napisati napotnice na neobstoječe predhodno beleženo hrbtenično stanje..."
"Kako zavraga nimate vpogleda v zgodovino mojih hrbteničnih težav???! Leta injekcij, leta kontrol in pregledov..."


Človek se vpraša: KAJ ZA HUDIČA ZDRAVNIKI SPLOH PIŠEJO V ZDRAVSTVENE KARTONE PACIENTOV???!!!
Še alergenov mi niso vpisali!!! Pa kaj si ti ja nor?! Vsakič znova sprašujejo:
Gospa, na kaj ste pa vi alergični???!!!
Kak naj si jaz zapomnim zavraga vse alergene? Sploh če gre za zdravila? Saj nisem zdravnik zahudiča!
Mar zdravstveni karton ni namenjen vpisovanju ZDRAVJU POMEMBNIH PACIENTOVIH PODATKOV???!!!

No, naslednjič se v ordinacijo namenim kar ob spremstvu moža.
Ne vem ali naj se počutim kot nerazumljen idiot ali nekdo, ki ima vso pravico zahtevati vpogled v lastno zdravje.
Tokrat pridobim napotnico tudi za MRI lumbalnega predela.
Pa le ne gre za tako zelo nemogoč in težak podvig...

Pred nekaj dnevi prejmem izvid opravljenih preiskav.
Izvid razkrije poleg treh hrbteničnih hernij (2 vratni + 1 lumbalna) še 1,6 x 2,5 cm cisto na ščitnici.
Ja pa hudiča le kako je to mogoče, ko pa me je ja samo zdravje in sem le namišljeni bolnik?

Tokrat mi zdravnik ne ponuja antidepresivov.
Ob prebiranju izvida so ga same oči in ušesa zame.
Vsak čas bo v pisarno vpoklical medicinsko sestro, da me pogosti s toplim krofom in kavo.
Na napotnico za nevrokirurga in tireologa je pravkar vpisal številko 2 v prazen kvadratek stopnje urgence.

Svašta...
Zaupam naj našemu zdravstvu ali smem zaupati le sebi?