Kjer je rit od polža, tam me najdeš.

Na ta način sem obveščala znanke in znance preko sms sporočil, kako najti po polžje skromno stojnico na Slovenskem knjižnem sejmu, v brezzračni, preddversko izolirani savni, kjer se je pot mešal z decibelnim stresom in okoliško norostjo, pa tudi s skrbnostjo in radostjo malih založnikov.

Relativnost neskončnega časa so mi z druženjem krajšali: Nataša in Luka Kovač s prevodom, ki ga pravkar prebiram. Ezoterično zdravljenje (razprava o sedmih žarkih) - Alice A. Bailey, Mojca Fo z ljubkim substitutom imenovanim Sanja, Nina in Neva Brun (njune poklonjene knjige še nisem uspela odpreti, se pa srčno zahvaljujem), Petra Aškerc in Eva Brvar Ravnikar ter Celjsko literarno društvo z Bojanom in Lili na čelu.

Obiskovalcev je sicer vrelo, vendar so zaradi vročinskega vala ubirali histerično smer premice in nas prepuščali na milost in nemilost izolaciji našega kotla in kropa. Zaslužki so pač, kot vedno, pomembnejši od izpostavljenosti kupca, ki je svojo vidnost že izplačal.

Z norostno svežino nas je pozabaval čisto pravi obiskovalec letne plaže, ki je v poletni opravi, bos in zavit v zastavo, obiskoval stojnice in jih v angleščini brez naglasa, argumentirano tematsko povezoval. Ezoteriko z demenco, ki je srečala polža. Petra je pristopila in skušala o njem kaj izvedeti. 200 let nazaj je Joela poznal, pa je od tega minilo že 300 let. Lahko mu rečemo kar Mike, ker tudi Joel ni razkril pravega imena. Čudil se je velikemu številu Tibetancev na enem samem mestu. Seveda sem se naslajala v ideji, da najbrž ne gre za tujca, temveč za slovenskega državljana ki se, pod pretvezo kulturne različnosti ogiba hospitalizaciji najbližje psihiatrične ustanove. Tu in tam je v svojo tablico zajel nekaj kadrov knjig ter nato manično vestno nadaljeval s svojo veseloigro.

Od jutra do večera me je bivanje na stopinji pod vreliščem resnično izželo in ako bi me ne opazili popolni neznanki, ki sta Lubenico prebrali bi vsekakor dejala, da tovrstno garanje ni vredno truda.

"Ijooooj, tole knjigo sem pa jaz prebrala," je dejala prva in kazalec usmerila v F... Bullshit.
"Čakam, da ta avtorica še kaj napiše!"
Druga me je morala kar nekaj časa opazovati, preden si je upala pristopiti.
"Tole bom kupila!"
Pomolila mi je F... Bullshit pod nos.
"Se poznava?" sem jo hitela spraševati.
"Kdo vam jo je pa priporočil?"
"Oh ne, v knjižnici sem si jo izposodila. Super knjiga. Le glejte, da se mi podpišete."

In tako sem odkrila, da male radosti bivajo tudi  in predvsem na najbolj sebi nemogočih mestih.

Hvala vsem za obisk.
Obe knjigi lahko še vedno naročite preko maila: arh.lara@gmail.com

Nekaj utrinkov