En meni najbolj motečih faktorjev, da v tej k... državi, večina ljudi očitno nima zavedanja, da si velika večina revežev ni sposobna privoščiti in ne zagotoviti koščka zemlje pod svobodnim soncem.
Rezultat? Ne le, da nas odpisuje država. Odpisujejo nas tudi ljudje, ki si to lahko in smejo privoščiti.
Na grmado z reveži, skratka.
Kje med naštetimi ignorantskimi instancami se sploh godi kakšna razlika? Obstaja??? Kajti sama sem očitno tako zelo slepa in mona, da je ne vidim.
Mnjah. Not my point of view. Kar se mene tiče, vsako življenje šteje. Tudi tista, ki si svojega koščka zemlje ne morejo privoščiti. O solidarnosti v tej državi, z izjemo manjšine, ne duha, ne sluha.
Zgolj živa ignoranca po kopitu reši se, kdor more. Dandanes je to očitno res vse, kar šteje.
No, naj vam zaupam, da je krasota življenja, ki jo jaz vidim, prisotna zgolj v obstoju tiste peščice, ki ji solidarnost še zdaleč ni tuja. Tako da prosim, ne mi ga srat o vaši samozadostnosti na mojem wallu. Imate vso pravico v ta namen izrabljati lastnega. Obljubim, da vam tistega ne bom omadeževala z lastno solidarnostjo.
...
Sama sem človek določenih nazorov in mi gre krepko v nos vsakršno distanciranje od stvarnosti, ki jo vsakodnevno doživljam. Pišem o težavah v zdravstvu in se najdejo ljudje, ki mi "zrihtajo" plačljive rešitve. Nimam in tudi, če bi imela, tovrstnega sistema ne podpiram. Raje crknem, kot bi sama prispevala svoj delež k opolnomočanju samoplačniških sistemov. Potem se pa usajamo, da nobene socialnosti država več ne premore. Itak, če jih večina samoplačniško zase poskrbi, čemu bi se kdorkoli karkoli kjerkoli v čemerkoli trudil.
Starostniki. Omenim uboge ljudi, ki živijo z minimalnimi pokojninami in se najde kdor zatrjuje, da se da s tem denarjem na svojem koščku njive živeti. Fuck off! Obdrži svoj košček njive. Kdo ti kaj hoče? Govorim o povsem drugi kategoriji ljudi, ki zaradi umešavanj samozadostnežev, postanejo hipoma še bolj nevidni od nevidnega.
Fuck off!!!
Zdajle sem bila na zavodu za zaposlovanje in me je hotela ženska kar zbrisati iz evidenc, ker se mi vidi, da sem besna na državo. "Povsem upravičeno," sem ji dejala. Pizda, imam pravico do javnih del, vendar ne razpisujejo delovnih mest z mojo izobrazbo, z višjo ne morem zasedati mest razpisanih za nižjo...
Prek avtorske pogodbe, ki naj bi človeku omogočala obstoj, ne morem biti konkurenčna. Iz naslova samozaložništva v šestih mesecih komaj zaslužim za štruco kruha in hoče imeti država od tega prav tako svoj delež (čeprav sem si tisk knjig sama financirala).
Smem pa uveljavljati preizkus ali uvajanje pri delodajalcu, ki prosto delovno mesto razpiše, pa čeprav za izobrazbo osnovne šole in delovati 1-2 meseca za 3eu/uro, zato, da sme naknadno delodajalec zaprositi za 5000 eu subvencije.
Čista vzpodbuda sužnjelastniških sistemov in procesov.
Ma dajte me odstreliti, lepo vas prosim. Kak naj normalen človek ne bo besen na to kurčevo državo in pa na vsesplošno sprenevedanje ljudstva??? Kako??? Če mi cegel iz strehe na glavo pade, bom težko kakorkoli drugače razmišljala.
"Ja, ampak s tem negativizmom in takimi nazori pač ne boste mogla dobiti dela, a ne?"
"Gospa moja draga, verjemite, da pred delodajalca vsekakor v tem elementu ne stopim."
Ma fuck off vse skupaj!
Rešitve, ki človeka ne obravnavajo celostno,
v skladu z vsemi njegovimi zmožnostmi,
niso sistemske. Pika.
Mar 13, 2018
