Pa je res tako? Spolnost je del zasebnosti tudi v čebelji družini, o njej ne vemo vsega in še vedno veliko ugibamo. Relativno kratek čas šele vemo, da se zgodi v zraku in ne znotraj čebeljega panja.

Današnji zapis bi moral biti o matici, duši čebelje družine, pa se je razmišljanje in pisanje zasukalo k trotom. Bi bilo res neumno misliti, da je božja stvarnica mati Narava trote postavila v čebeljo družino le z enim samim razlogom, za oploditev matice namreč. Za oploditvijo matice je naslednji dober razlog ustvarjanje razpoloženja v čebeljem panju.

V naravi se 'primejo' tiste reči, ki imajo več dobrih učinkov, en sam nikoli ne zadošča za trajnejši obstoj česarkoli. Vloga trotov ima širšo paleto različnih pomenov za celotno čebeljo družino in za razmnoževanje. Zato bo zapis o matici počakal na kakšen drug dan, tokratni pa bo posvečen trotom in dejstvom o njih, ki so med ljudmi manj znana, celo med čebelarji.

En čebelji panj v skrajnem primeru lahko proizvede deset mladih matic, nanje pa pride pet do dvajset tisoč trotov. Troti se razvijejo iz neoplojenih jajčec v trotovskih celicah, ki so prilagojene obliki in velikosti trota. Pojavijo se v pozni pomladi, ko so čebelje družine na višku svojega razvoja, njihova življenjska doba pa traja približno 60 dni.

Trotov je nekaj sto do nekaj tisoč v zelo močni čebelji družini, zakaj ni dovolj en sam, če je zgolj len in požrešen ljubimec, ki v enem samem seksu z matico ostane brez svojega orodja in umre? Je Narava potratna? V resnici je tako, da bo le dobro hranjena matica zalegala dobra jajčeca v trotovske celice, dober ljubimec, ki bo kvalitetno opravil svoje spolno poslanstvo visoko na nebu pa bo moral biti dobro prehranjen od jajčeca naprej, sicer se mu ne bodo dobro razvile genitalije in kvalitetna zaloga semenčic. In treba jih je veliko, za eno praho deviške matice vsaj za prste obeh rok, za zagotovitev genske raznolikosti v bodoči čebelji družini.

Trot je na pol sirota, saj nima očeta, ker je izležen iz neoplojenega jajčeca in deduje samo lastnosti matice, deduje gensko kodo matere. Po moški liniji deduje lastnosti trota, ki je oplodil njegovo babico (ki je zaplodila njegovo mater), njegov oče je umrl pred njegovih rojstvom. Trot nima sinov in večinoma tudi ne vnukov. Ima samo deda, nima pravih sester in nikoli ne doživi, da bi videl svoje potomce.

Čebele delavke statistično delijo povprečje treh četrtin svojih alelov*, genov, v praksi gre za nihanje med 50 % skupnih alelov (imajo enake očetove alele) in 100 % (imajo enake očetove in materine alele). Faktor genske sorodnosti pri čebelah je 0,75 (pri človeku: 0,5 in pri kloniranih osebkih 1,0).

Že sama prisotnost trotov v čebelji družini aktivira in pospešuje dejavnost čebel delavk, ki prav zaradi njih v panj vnašajo več medičine in cvetnega prahu. Troti namreč pomenijo novo življenje, nadaljevanje življenja v enaki meri kot matica. Kakovost sperme je odvisna od hrane, zato troti dobijo hrano, ki je sicer namenjena tudi ličinkam (ki se še razvijajo), zato se v glavnem nahajajo na satju s čebeljo zalego.  Do četrtega dne starosti sploh ne jedo sami, le čepijo tam in čakajo, kaj jim bo padlo v usta.

Do osmega dne starosti jim čebele strežejo spredaj in zadaj, dokler se dokončno spolno ne razvijejo in so sposobni prenesti dedni material. Matica se s troti pari zunaj panja v zraku, ker samo tako pride do parjenja s tistimi troti, ki niso v krvnem sorodstvu z matico. Da se matica uspešno oplodi, je potrebno več trotov, zato jih je v času razmnoževanja čebeljih družin z rojenjem prisotnih v čebelji družini veliko.

 Tisti troti, ki se morajo hraniti sami ali so slabo hranjeni, v sebi nimajo (zadosti) spermijev, so sterilni in so brez vrednosti za čebeljo družino. Dobro je, da čebele znajo ceniti vlogo trotov, zato zanje skrbijo z veliko skrbjo in nežno ljubeznijo od takrat, ko so še trotovska zalega do obdobja mladih trotov in njihove moške spolne zrelosti. Najboljši ljubimec potem napolni matico pri enem spolnem aktu z do 11 milijonov spermijev.

Ličinke trotov čebele pogosto pridejo pogledat, preverjajo količino hrane in jih zračijo. V enem dnevu jih obiščejo tudi do 1.700-krat, brez da upoštevamo še hranjenje. Ob izleganju jim pomagajo iz celic tako, da jim odstranijo pokrovčke celic, ko so zunaj, pa jim ni treba početi drugega, kot se pustiti izdatno krmiti čebelam krmilkam, ki zanje skrbijo prav tako kot za matico.

Koncentracija sperme se spreminja z zorenjem trota le takrat, ko je v čebeljih panjih zadostna količina kakovostne hrane – to je medu in cvetnega prahu. Nadomestki cvetnega prahu in sladkor povzročijo slabšo oploditveno kvaliteto trotov. 

Koristnost  odstranjevanja trotov se je že izkazala za napako, recimo lovilci trotov, ali neprimernost apitehničnih ukrepov, recimo gradilniki trotovine, ko je po sili razmer (beri: neučinkovist skoraj štiri desetletja trajajoče borbe proti varojam) trotovska zalega pokasirala breme ekoloških protivaroznih ukrepov. Tudi izrezovanje in uničevanje trotovine zaradi povečevanja čebeljih pridelkov je škodljivo, ker čebelje družine zaostanejo v razvoju v vseh pogledih in so primorane  vedno znova ponavljati že narejeno in prenarejati čebelje celice v trotovske.

Dobri ljubimci se torej ne zgodijo kar sami od sebe in čebelar upošteva več dejavnikov za njihov izbor. Najprej je treba kontrolirati stare starše trotov, ki pridejo v poštev za izbiro, nato kontrola njihove mame-matice, ti trije predniki morajo izpolnjevati pogoje najboljših čebeljih družin: odpornost na bolezni, visoki donosi medu, mirnost na satju, krotkost, uspešno prezimovanje in številčnost čebelje družine.

V drugem koraku je skrb, ki jo čebelar posveča vzreji trotov – to je hrana trotovskih ličink in trotov do starosti 8 dni. Tretji, enako pomemben pogoj je stopnja napadenosti z varojo v trotovski čebelji družini.

Ker imajo močan vpliv na stabilnost čebelje družine, porabijo tudi več hrane – dokler je tako prav, kajti skozi čas jim tako rekoč poide aktualnost: po tri ali štiri čebele se spravijo na enega trota, ga pikajo in grizejo in zgrda spravijo ven iz čebeljega panja, ko prisotnost trotov ni več potrebna in zaželjena. Pozimi v čebelji družini ni niti enega trota.

Signal po ubijanju pride najprej iz najmočnejše čebelje družine, sledijo jim vse družine in v nekaj dneh opravijo z vsemi troti hkrati.

. . .

*Alel je ena od različic istega gena, število alelov in njihova porazdelitev v populaciji pa je eno od meril genetske raznolikosti. V bistvu so aleli določeni geni, ki se nahajajo na posebnih mestih v posameznih organizmih in ki vplivajo na isto lastnost. Verjetnost, da se isti alel pojavlja v posameznikih, se znižuje z oddaljenostjo od izvornega sorodnika. Čebele imajo en sam gen za določanje spola, ki pa se lahko pojavlja v različnih oblikah, torej alelih.