Že od pradavnine so ljudje za lajšanje bolezenskih tegob, nemalokrat tudi za zdravljenje zelo hudih bolezni uporabljali zdravilne rastline in med. Sinergija učinkov posamične rastline in medu se povečuje ob hkratni uporabi obojega, še posebej na tradicionalne načine. Vsega, kar se je človeštvo naučilo od svojega obstoja do danes ni mogoče izničiti s političnimi prepovedmi rabe na različnih nivojih pod krinko varne hrane, sledljivosti ...

Z zdravilnimi rastlinami so nekdaj praviloma ženske varovale zdravje svojih bližnjih, ustvarjeni smo pač v dveh različnih spolih in brez dvoma obstaja za to prepričljiv razlog. Vsi ljudje si pač nismo enaki, približno pol nas je žensk, pol je moških. Ženske so znale že davno nekoč zdraviti z zdravilnimi rastlinami in medom, recimo pri zanositvi ali preprečitvi nosečnosti, v vseh časih pa je bilo bolje zadržati znanje znotraj skupnosti, saj je bilo v zgodovini nešteto obdobij pogromov proti ljudem, katerih sposobnosti in znanja so 'štrlela' iz povprečja. Le spomnimo se sežigov čarovnic ...

Nerazumno je podrejanje 'pomembnim' referentom za pisalno mizo, farmaciji, zdravniškim in političnim megalomanskim bav-bavom, saj nam narava še vedno ponuja za vsako bolezen in vsako tegobo veliko zdravil. Sčasoma bodo tudi zdravstveni delavci pripoznali zdravilno delovanje še česa drugega, kot so tabletke. Ljudje pa se bomo sčasoma naučili zavedanja o odgovornosti za lastno zdravje in živeli bomo bolj zdravo, se raje odločali za preprečevanje kot za zdravljenje in to sprejeli za svojo življenjsko filozofijo.

Do takrat bo seveda preteklo še veliko vode - ki je tudi zdrava in brez nje ni življenja samega - in veliko opletanja bo še okrog družbenega konsenza zdravja in zdravljenja. Toliko, kolikor ga ljudje pač bomo tolerirali in nič več, vse je odvisno od nas samih.

Zdaj pa je čas za ingver! Ingver sam po sebi ni hrana, čeprav bi ga zakonodajalci tako radi stlačili v ta razdelek, predvsem je zdravilna rastlina in začimba, za katero ne moremo zanikati, da jo spravimo vase po grlu dol kot sicer naredimo tudi s hrano. Tudi med je predvsem zdravilo in sladilo, nikoli v preteklosti ni bil razumljen za hrano, ali pač, bil je deklariran za hrano bogov. Za na kruh mazat s putrom pa je dobra tudi marmelada, je škoda tratiti med za to, saj so njegove prednosti v primerjavi s hrano veliko večje od 'biti sit'.

Ob omembi pojma 'zdravilno' nam pred očmi zadiši čaj, zato najprej recept za zdravilni čaj, ki blaži slabost, povišano telesno temperaturo, prehlad in podobne neprijetnosti:

Potrebujemo: 1 l vode, 3 žlice sveže nastrganega ingverja, 5 žlic medu, pol pomaranče.

Priprava: v vrelo vodo vsujemo nastrgan ingver in ga kuhamo približno 10 minut, par minut gor ali dol. Precedimo v lep čajnik, čaju primešamo še med in sveže stisnjen pomarančni sok.

Uporaba: zdravilni ingverjev čaj pijemo še toplega. Zdravilnih učinkov ingverja nismo deležni le s pitjem čaja, ampak se zdravimo že ob misli na nakup ingverja in sami pripravi čaja. Naši možgani niso vsemogočni, jih je pa mogoče sprogramirati (prav zato!); če jih na prepričljiv način obvestimo, da se hočemo pozdraviti z ingverjevim čajem, zaženejo imunski program in zdravljenje že takoj, kar sami od sebe. In spet smo pri sinergiji.

Heh, kako že pravijo ... pomagaj si sam in bog ti bo pomagal.

Ob toplem čaju v deževnem ali mrzlem dnevu krasno pašejo piškoti, zato še recept za nekaj deset ingverjevih piškotov:

Potrebujemo: 150 g medu, najbolje kostanjevega, 90 g kvalitetnega rjavega sladkorja, 30 g masla, 375 g moke, 2 žlici zmletega ingverja, ščepec (ali dva) zmletega cimeta, ščepec zmletih nageljnovih žbic, ščepec zmletega kardamoma, 1 rumenjak, žlica sode bikarbone.

Priprava: v ponvi zmešamo med, sladkor in maslo. Na nizki temperaturi segrevamo in mešamo, dokler se vse lepo ne razpusti. Ohladimo. Pečico segrejemo na cca 160°C. V kozici zmešamo dve tretjini presejane moke, začimbe, rumenjak in mešanico z medom ter vse temeljito premešamo. Sodo raztopimo v eni žlici mlačne vode in jo dodamo testu. Da bo testo dovolj čvrsto, mu po potrebi dodamo preostalo tretjino moke. Nato testo razvaljamo na debelino cca 1 cm in iz njega izrežemo različne figurice z različnimi modelčki ali kar s kozarcem. Položimo jih na z voskom premazan pekač in pečemo cca 10 do 12 minut. Pustimo jih na pekaču dokler se ne ohladijo.

Uporaba: najboljša izbira je tista, da piškote pojemo skupaj z ljudmi, ki jih imamo radi. Tako se gotovo ne bomo zredili, pa tudi s hranjevanjem ne bo težav. Cimet, žbice, kardamom in med pa delujejo tudi na naša čustva in v nas vzpodbujajo družinsko vzdušje.