O zdravilnosti medu in tudi drugih čebeljih pridelkih so pisali že mnoga desetletja nazaj. Ljudska znanja o apiterapiji so se še pogosteje ustno prenašala iz generacijo v generacijo, mnogokrat v povezavi z zdravilnimi rastlinami.

V. Möderndorfer je zapisal v študiji “Ljudska medicina pri Slovencih”, da naši ljudski zdravitelji uporabljajo najpogosteje vino, mleko in mlečne izdelke, med, vosek, vodo. Glede na odkritja evropskih znanstvenikov vidimo, da gre za primerljivo zastopanost voska v apiterapiji, med pa je v evropskih deželah pogostejši kot pri nas. Vosek so v preteklosti pri nas uporabljali izključno za pripravke, namenjene zunanji uporabi.

Med ima potemtakem v ljudskem zdravilstvu izredno pomembno mesto tudi drugod. Za zdravljenje in lajšanje tegob ga uporabljajo na vseh meridianih, ne glede na razvitost in bogastvo. Poleg medu je v ljudskem zdravilstvu pomembna še uporaba voska, pa tudi cvetnega prahu, propolisa in čebeljega strupa.

Poglejmo si nekaj tipičnih receptov ljudske medicine, pri katerih se uporablja med. Izbrani so iz različnih virov, vrste medov pa so prilagojene našim razmeram.

Proti glistam: V pol kilograma cvetličnega medu vmešamo tri glavice česna (Allium sativum), ki ga prej sesekljamo in stolčemo. Otroku, ki ima gliste, damo vsako jutro na tešče zvrhano čajno žličko pripravka, zatem pa mora popiti še skodelico čaja poprove mete (Mentha piperata).

Za živce: V kilogram akacijevega ali lipovega medu vmešamo 125 g naribane korenine peteršilja (Petroselium hortense). Jemljemo po dve čajni žlički zjutraj in zvečer, zvečer pa popijemo še skodelico lipovega čaja.

Lajšanje težav zaradi povečane prostate: 100 g zmletega semena janeža (Pimpinella anisum) vmešamo v deciliter domačega žganja in to potem v kilogram gozdnega ali lipovega medu. Pripravek jemljemo štirikrat dnevno po eno čajno žličko, trikrat dnevno pa moramo popiti še skodelico čaja iz preslice, peteršilja in zlate rozge.

Za lajšanje astme in bronhitisa: Sveže steblo in liste materine dušice ()Thymus serpyllum) sesekljamo in nato zmeljemo v mesoreznici ali zmiksamo. Zeleno maso stisnemo v čisti gazi, da dobimo 50 g soka. Po enakem postopku pridobimo še 50 g soka iz svežih cvetov bezga (Sambucus nigra), 20 g soka iz česna (Allium sativum) in ravno toliko soka še iz listov žajblja (Salvia officinalis). Skupno torej 140 g svežega soka, ki ga vmešamo v pol kilograma svežega lipovega ali gozdnega medu. Odrasli uživajo ta pripravek trikrat dnevno po eno čajno žličko, otroci pa le enkrat dnevno. Priporočljivo je, da ob tem popijejo še skodelico čaja lapuha, trpotca, zlate rozge in pelina.

Proti kašlju, za otroke: 100 g svežih cvetov dišeče vijolice (Viola odorata) prekuhamo v pol litra vode in dodamo čajno žličko domačega žganja. Tekočino precedimo in jo ohlajeno na 40 stopinj Celzija vmešamo v lipov ali hojev med. Otroci jemljejo trikrat dnevno po eno kavno žličko tega sirupa. Sirup moramo pripraviti takrat, ko cvetijo vijolice, nato pa ga hranimo v temni steklenici v hladilniku.

Sirup proti jetrnim boleznim: Liste in cvetove regrata (Teraxacum officinale) zmiksamo in iz te mase iztisnemo 100 g soka. Po enakem postopku pridobimo še 20 g soka iz svežih cvetov šentjanževke (Hypericum perforatum) in ravno toliko tudi iz nadzemnih delov majarona (Majarona hortensis) ter svežih listov rožmarina (Rosmarinus officinalis). Vseh 160 g soka takoj vmešamo v kilogram cvetličnega ali akacijevega medu. Pripravek jemljemo trikrat dnevno po eno čajno žličko, istočasno pa se moramo strogo držati diete, predpisane za jetrne bolezni.

Proti visokemu pritisku: 250 dag zmletih svežih plodov gloga (Crataegus Oxycantha) ter 50 g stolčene poprove mete (Mentha piperata) vmešamo v kilogram kostanjevega medu. Jemljemo trikrat dnevno po eno čajno žličko in ob tem popijemo skodelico čajne mešanice gloga, lipe in sivke.

To je le nekaj receptov iz bogate zakladnice ljudskega zdravilstva. Mnogi, ki so jih preizkusili, trdijo, da so jim ravno ti pripravki pomagali do zdravja. Vendar pa bo vseeno treba prej na posvet k zdravniku! Nova spoznanja na področju apiterapije pa zagotovo še dodatno koristijo privržencem naravnega zdravljenja.

Več: A. Dvoršak, 1990 (Slovenski čebelar)