Z razpadom Avstro-Ogrske monarhije in nastankom nove države kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so vsa dela na Muri zamrla in Mura oz. njena os je postala nova državna meja med R. Avstrijo in novo nastalo državo. Reka Mura je zaradi opustitve vzdrževalnih del na odseku od Špilja/Spielfeld pa do G.Radgone/Bad Radkersburga v samo v cca 20 letih mestoma spet postala široka do 200m.
V letih 1918-1926 je zaradi slabega vzdrževanja že izgrajenih objektov, prihajalo do poplav naselij, npr. Bunčan , Veržeja, Dokležovja, Melinec in Bistric.
Zaradi slabega stanja korita Mure na novem mejnem območju , je bila v juliju leta 1926 (Maribor) ustanovljena meddržavna komisija za regulacijo Mure, katera je urejevala za izvajanje del potrebne aktivnosti, od dogovarjanja o potrebnih sanacijskih ukrepih v desetletnem ciklusu, podeljevanju dovolilnic delavcem za delo na obeh bregovih, možnosti dovoza materiala in strojev preko meje itd. Sklenjen je bil dogovor, da se obe državi obvežeta, da vsaka na svoji strani financira in sanira obrežna zavarovanja, potrebna dela v koritu Mure pa si finančno delita. Dela so bila zaključena v letih 1937/1938 in takrat je korito Mure lahko prevajalo pretoke med 600-915 m3/s.
Poleg Mure so pa poplavljali naselja tudi njeni pritoki. Tako je Ledava s Kučnico 12.11 .1925 poplavila celo Mursko Soboto z vodo, ki je bila nad terenom 1,20m, kar je razvidno iz table z vrisano gladino poplavne vode, ki je nameščena na stavbi fasade Pomurske banke v središču mesta ter naslednje slike.
Sistematičnega pristopa k reševanju poplavne varnosti urbanih naselij ob Muri in njenih pritokih ni bilo, kljub temu, da so v letih 1928 izvedli določena dela na Muri pri vaseh Dokležovje, Ižakovci, Melinci, Bakovci, Petanjci, Cven in Mota. v letih 1936-1938 so bila izvedena določena regulacijska dela na Muri na odseku od Sladkega vrha pa do Apač . Kljub vsem ukrepom pa je spet prišlo do velikih poplav v letu 1935 pri Dolnji Bistrici in Hotizi, ko je Mura spet spremenila svoj tok in se usmerila proti vasem.
Najbolj katastrofalne poplave pa so prizadejale večino vasi na levem in desnem bregu Mure v letu 1938, ko je Mura poleg že tradicionalno ogroženih vasi na levem bregu (od Petanjcev do Bistric), poplavila tudi vasi na dosti višje ležečem terenu na desnem bregu in sicer Borece, Grlavo in celotno območje do Cvena. Takrat je bilo poplavljenih preko 40 vasi, skoraj celotno Mursko polje.
Po teh katastrofalnih poplavah je bilo ugotovljeno, da je edino s celovito zaščito območja , z nasipi na daljšem odseku, te vasi možno zaščititi. V ta namen je bil ustanovljen akcijski odbor, v katerem so bili vsi trije področni načelniki, poslanci, člani kmetijskih odborov in župani. Vendar zaradi finančnih težav do nekih gradbenih posegov na vodotokih vse do konca IL svetovne vojne ni prišlo.
UREJENOST IN VZDRŽEVANOST VODNEGA REŽiMA POGOJ ZA VARNOST NARAVNEGA IN BIVALNEGA OKOLJA
Jožef NOVAK univ.dipLinž.gradb, MOPE, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana
Vladimir VRATARIČ inž. gradb, MOPE, Agencija RS za okolje, Vojkova 1 b, Ljubljana