Notranja MURA

Občina Radenci

Radenska občina leži na desnem bregu reke (Prlekija). Pokriva ca. 8,3 km rečnega toka. V tem delu se začne široko inundacijsko območje, kjer ima Mura prostor za razlivanje. Inundacija jo obkroža vse do Drave. Občina ima pri Muri ca. 2,0 km nasipov. Do HQ 5 (1000 m3/s) Mura ne ogroža naselij, nad to vrednostjo začne ogrožati bližnja naselja.

Fotografija 13: Mura v Radencih / 22.8.2005, ob 13 uri

Konica visoko vodnega vala je občino dosegla pri mostu čez Muro (Radenci – Petanjci) v večernih urah, približno ob 20.00 uri (22. 8. 2005) z višino 540 cm in pretokom ca. 1300 m3/s (v.p. Petanjci). Visoka voda je dosegla ca. HQ 20. Ogroženih sta bili predvsem dve območji: mesto Radenci (čistilna naprava) in Hrastje Mota (stanovanjski objekti, gospodarski objekti). Zelo velikih problemov ni bilo, saj ima ta del ugodno konfiguracijo terena tako, da visoka voda ne doseže naselij, razen Radencev in Hrastje Mote.

Fotografija 14: Mura v Radencih / h-max= 540 cm

Aktiviran je bil Načrt zaščite in reševanja ob poplavi, saj je Mura dosegla III. stopnjo ogroženosti pred poplavo.

S pravočasno intervencijo so gasilci in CZ preprečili hujše poplave. V intervenciji je sodelovalo 78 ljudi. Zaradi poplave je nastala škoda v višini ca. 17 mio. SIT. Ocenjena varnost v občini Radenci pred poplavami na Muri je ca. HQ 25 – HQ 30.

Občina Tišina
Občina Tišina je prva, ki leži pretežno na levem bregu reke (Prekmurje). Pokriva ca. 7,1 km rečnega toka. V tem delu se, prav tako kot v Radencih začne inundacijsko območje, ki je zaključeno z visoko vodnimi nasipi (delno betonski zid), dolžine ca. 7,5 km. Do HQ 5 (1000 m3/s) Mura ne ogroža naselij, nad to vrednostjo začne ogrožati bližnja naselja v tej občini.

Fotografija 15: Mura v Petanjcih / 22.8.2005, ob 13.00 uri

Konica visoko vodnega vala je občino dosegla pri mostu čez Muro (Radenci – Petanjci) v večernih urah, približno ob 20.00 uri (22. 8. 2005) z višino 540 cm in pretokom ca. 1300 m3/s (v.p. Petanjci). Visoka voda je dosegla ca. HQ 20. Ogrožena so bila predvsem štiri območja: Murski Petrovci, Gornji Petanjci, Srednji Petanjci in Dolnji Petanjci. V večini primerov je šlo za pronicanje vode skozi visoko- vodni nasip. Pokazalo se je, da je nasip zgrajen neustrezno (predvsem kakovost in delno tudi višina).

Fotografija 16: Mura v Petanjcih / h-max= 530 cm

Zaradi visokega vodostaja je bil aktiviran Načrt zaščite in reševanja ob poplavi, saj je Mura dosegla III. stopnjo ogroženosti pred poplavo. S pravočasno intervencijo so gasilci in CZ preprečili porušitev varovalnih nasipov in posledično hujše poplave. V intervenciji je sodelovalo 125 ljudi. Zaradi poplave je nastala škoda v višini ca. 30 mio. SIT. Ocenjena varnost v občini Tišina pred poplavami na Muri je med HQ 15 do HQ 20.

Mestna občina Murska Sobota

Občina Murska Sobota leži pretežno na levem bregu reke (Prekmurje). Pokriva ca. 3,1 km rečnega toka. V tem delu se nadaljuje široko inundacijsko območje, kjer ima Mura prostor za razlivanje. Ta prostor je zaključen z visoko vodnimi nasipi dolžine ca. 5,5 km. Do HQ 5 (1000 m3/s) Mura ne ogroža naselij, nad to vrednostjo začne ogrožati bližnja naselja.

Fotografija 17: Mura pri Bakovcih / 22.8.2005, ob 13.00 uri

Konica visoko vodnega vala je občino dosegla pri Krogu (Brod), v nočnih urah med 1.00 in 2.00 uro (23. 8. 2005). Visoka voda je dosegla ca. HQ 20.

V tej občini so višine visoko vodnih nasipov dokaj ugodne tako, da ob tej poplavi ni bilo večjih težav. Seveda je bil aktiviran Načrt zaščite in reševanja. Vendar so bolj opazovali, saj ni bilo potreb po večjih intervencijah.

Fotografija 18: Mura pri Krogu / 22.8.2005, ob 17.30 uri

V intervenciji je sodelovalo 142 ljudi. Kljub manjši ogroženosti ob poplavi je vseeno nastala škoda v višini ca. 1,5 mio. SIT.
Ocenjena varnost v občini Murska Sobota pred poplavami na Muri je med ca HQ 25 in HQ 30.

Občina Križevci

Križevska občina leži na desnem bregu Mure. Ta občina nima direktnega stika z reko Muro, saj je njeno najbližje zemljišče oddaljeno od struge ca. 300 m. Vendar pa ima na svojem zemljišču zgrajene visoko vodne nasipe, s katerimi pokrivajo ca. 1,9 km rečnega toka. V tem delu se nadaljuje široko inundacijsko območje. Zunanji rob tega prostora varujejo visoko vodni nasipi dolžine ca. 1,7 km. Do HQ 5 (1000 m3/s) Mura ne ogroža naselij, nad to vrednostjo začne ogrožati bližnja naselja.

Konica visoko vodnega vala je občino dosegla pri Vučji vasi v zgodnjih jutranjih urah ob ca. 2.00 uri (23. 8. 2005). Visoka voda je dosegla ca. HQ 20. Ogroženo je bilo predvsem območje Vučje vasi, kjer se je pojavilo precejanje in prelivanje vode čez nasip. Pokazalo se je, da je nasip zgrajen neustrezno (kakovost, lokacija, višina).

Fotografija 19: Mura pri Vučji vasi - prelivanje

Bil je aktiviran Načrt zaščite in reševanja ob poplavi, saj je Mura dosegla III. stopnjo ogroženosti pred poplavo.

S pravočasno intervencijo so gasilci in CZ preprečili porušitev nasipa v Vučji vasi in posledično hujše poplave svoji in sosednjih občinah. V intervenciji je sodelovalo 35 ljudi. Zaradi poplave je nastala škoda v višini ca. 1 mio. SIT. Ocenjena varnost v občini Križevci pred poplavami na Muri je med ca. HQ 10 in HQ 15.

Fotografija 20: Mura pri Vučji vasi - pronicanje

Od te občine dol vodno so se zaradi neugodne konfiguracije terena in slabe izbire lokacije graditve nasipov, začele velike težave tudi na desnem bregu Mure.

Občina Veržej

Veržejska občina je tretja, ki leži na desnem bregu notranje Mure. Pokriva ca. 5,2 km rečnega toka. V tem delu se nadaljuje široko inundacijsko območje, kjer ima voda prostor za razlivanje. Zunanji rob tega prostora varujejo visoko vodni nasipi dolžine ca. 7,5 km. Do HQ 5 (1000 m3/s) Mura ne ogroža naselij, nad to vrednostjo začne ogrožati bližnja naselja.

Fotografija 21: Mura pri Veržeju / 23.8.2005

Konica visoko vodnega vala je dosegla most čez Muro (Veržej – Dokležovje), v jutranjih urah ob ca. 3.00 uri (23. 8. 2005) z višino 110 cm na merilni lati pri nasipu. Visoka voda je dosegla ca. HQ 20. Ogroženi sta bili predvsem dve območji: Bunčani dvakrat in Veržej. Prihajalo je do precejanja in prelivanja vode čez nasipe. Pokazalo se je, da je nasip zgrajen neustrezno (kakovost, lokacija, višina), zato je imela ta občina velike težave pri varovanju nasipov. Aktiviran je bil Načrt zaščite in reševanja ob poplavi, saj je Mura dosegla III. stopnjo ogroženosti pred poplavo.

Fotografija 22: Mura Veržej / h-max= 110 cm

S pravočasno intervencijo so gasilci in CZ preprečili preliv in porušitev nasipov ter posledično hujše poplave. V intervenciji je sodelovalo 70 ljudi. Zaradi poplave je nastala škoda v višini ca. 15 mio. SIT.

Ocenjena varnost v občini Veržej pred poplavami na Muri je ca. HQ 10 – HQ 15.

Občina Beltinci
Naslednja občina, ki leži ob Muri, je občina Beltinci. Nahaja se na levem bregu. Pokriva ca. 9,5 km rečnega toka. V tem delu se nadaljuje široko inundacijsko območje, ki je zaključeno z visoko vodnimi nasipi dolžine ca. 8,5 km. Do HQ 5 (1000 m3/s) Mura ne ogroža naselij, nad to vrednostjo začne ogrožati bližnja naselja.

Fotografija 23: Mura v Dokležovju / 23.8.2005, ob 10 uri

Konica visoko vodnega vala je dosegla most čez Muro (Veržej – Dokležovje) v jutranjih urah ob ca. 3.00 uri (23. 8. 2005) z višino 180 cm na merilni lati pri Dokležovju. Visoka voda je dosegla ca. HQ 20. Ogrožena so bila naslednja območja: Dokležovje trikrat, Nemščak in Melinci. Prihajalo je do precejanja in prelivanja vode čez nasipe. Pokazalo se je, da je nasip zgrajen neustrezno (kakovost, lokacija, višina). Inundacijsko območje seka cestna povezava med Veržejem in Dokležovjem.

Fotografija 24: Mura Inundacija Dokležovje / h-max= 180 cm

Ugotovljeno je bilo, da so cesto ob rekonstrukciji leta 1998 neustrezno projektirali, tako da cesta zadržuje vodo in s tem ogroža predvsem naselje Dokležovje. Potrebno bo podati idejne rešitve za sanacijo cestne povezave. Razen tega niso pravilno delovale zaklopke na nasipih, zato je imela ta občina zelo velike težave pri obrambi pred poplavo. Aktiviran je bil Načrt zaščite in reševanja ob poplavi, saj je Mura dosegla III. stopnjo ogroženosti pred poplavo. S pravočasno intervencijo so gasilci in CZ preprečili preliv in porušitev nasipov ter posledično hujše poplave. V intervenciji je sodelovalo 280 ljudi. Zaradi poplave je nastala škoda v višini ca. 25 mio. SIT.

Ocenjena varnost v občini Beltinci pred poplavami na Muri je ca. HQ 10 – HQ 15.

Občina Ljutomer

Ljutomerska občina je četrta, ki leži na desnem bregu notranje Mure. Pokriva ca. 7,1 km rečnega toka. V tem delu se nadaljuje široko inundacijsko območje, kjer ima reka prostor za razlivanje. Zunanji rob tega prostora omejujejo visoko vodni nasipi, dolžine ca. 4,5 km. Do HQ 5 (1000 m3/s) Mura ne ogroža naselij, nad to vrednostjo začne ogrožati bližnja naselja.

Fotografija 25: Mura v občini Ljutomer

Konica visoko vodnega vala je dosegla Krapje v jutranjih urah ob ca. 5.00 uri (23. 8. 2005). Visoka voda je dosegla ca. HQ 20.

Ogrožena so bila predvsem tri območja: Zgornje Krapje, Spodnje Krapje in Mota. Prihajalo je do precejanja in prelivanja vode čez nasipe, dodaten problem so predstavljale slabo vzdrževane žabje zaklopke. Pokazalo se je, da je visoko vodna zaščita zgrajena neustrezno (kakovost, lokacija, višina), zato je imela tudi ta občina velike težave, da se je ubranila pred katastrofalno poplavo.

Fotografija 26: Mura v Spodnjem. Krapju

Zaradi tega je bil aktiviran Načrt zaščite in reševanja ob poplavi, saj je Mura dosegla III. stopnjo ogroženosti pred poplavo.

S pravočasno intervencijo so gasilci in CZ preprečili preliv in porušitev nasipov ter posledično hujše poplave. V intervenciji je sodelovalo 200 ljudi. Zaradi poplave je nastala škoda v višini ca. 29 mio. SIT.

Ocenjena varnost v občini Ljutomer pred poplavami na Muri je ca. HQ 15.

Občina Razkrižje
Občina Razkrižje je zadnja v Sloveniji, ki leži ob desnem bregu Mure. Pokriva ca. 4,3 km rečnega toka. V tem delu se nadaljuje široko inundacijsko območje, ki se konča ob sotočju Mure in Ščavnice. Zunanji rob tega prostora varujejo visoko vodni nasipi dolžine ca. 3,4 km. Do HQ 2 (750 m3/s) Mura ne ogroža, nad to vrednostjo zalije cestno povezavo med Razkrižjem in Bistrico.

Fotografija 27: Mura pri Razkrižju / 23.8.2005

Konica visoko vodnega vala je dosegla most čez Muro (Razkrižje - Bistrica), v jutranjih urah ob ca. 9.00 uri (23. 8. 2005) z višino 180 cm na merilni lati pri nasipu v Razkrižju. Visoka voda je dosegla ca. HQ 20. Ogrožena so bila naslednja območja: Razkrižje dvakrat, Gibina, Veščica in cestna povezava Razkrižje - Bistrica. Zaradi slabega stanja nasipov je prihajalo predvsem do precejanja vode. Pri Gibini je Mura začela spodjedati brežino (nevarnost porušitve objektov). Dodaten problem predstavlja sotočje Mure in Ščavnice. Zaradi neustreznih vodo gradbenih posegov, je začela Mura čez strugo Ščavnice poplavljati Razkrižje in Veščico.

Fotografija 28: Poplavljeno Razkrižje / h-max= 180 cm

Poseben problem je tudi cestna povezava Razkrižje - Bistrica, ki poteka čez poplavno območje in jo Mura že pri HQ2 (Q 750 m3/s) poplavi, tako da je cesto potrebno zapreti. Tudi v tej občini se je pokazalo, da je visokovodna zaščita zgrajena neustrezno (kakovost, lokacija, višina), zato se je občina le s težavo izognila veliki katastrofi. Prav tako je bil aktiviran Načrt zaščite in reševanja ob poplavi, saj je Mura dosegla III. stopnjo ogroženosti pred poplavo. S pravočasno intervencijo so gasilci in CZ delno preprečili poplavo. V intervenciji je sodelovalo 59 ljudi. Zaradi poplave je nastala škoda v višini ca. 16 mio. SIT. Ocenjena varnost v občini Razkrižje pred poplavami na Muri je ca. HQ 10 – HQ 15.

Občina Črenšovci
Občina Črenšovci se nahaja na levem bregu Mure. Pokriva ca. 9,4 km rečnega toka. Občina delno (ca. 600 m) že leži na slovensko- hrvaški meji. V tem delu se nadaljuje široko inundacijsko območje. Zunanji rob tega prostora omejujejo visokovodni nasipi dolžine ca. 9,6 km. Do HQ 2 (750 m3/s) Mura ne ogroža, nad to vrednostjo pa zalije cestno povezavo z Razkrižjem.

Fotografija 29: Cestna povezava Bistrica – Razkrižje / 23.8.2005

Konica visokovodnega vala je dosegla most čez Muro (Razkrižje - Bistrica), v jutranjih urah ob ca. 9.00 uri (23. 8. 2005) z višino 175 cm na merilni lati pri nasipu v Bistrici. Visoka voda je dosegla ca. HQ 20.

Fotografija 30: Mura Bistrica / 23.8.2005

Ogrožena območja so bila: Bistrica trikrat, most čez Muro (Razkrižje-Bistrica) in plinovod. Zaradi slabega stanja nasipov je prihajalo predvsem do precejanja vode. Poseben problem je predstavljala mostna konstrukcija, ki je maksimalno sposobna prevajati 30 letno vodo (HQ 30), medtem ko bi po standardih morala prevajati 100 letno vodo (HQ 100). Dodaten problem je predstavljal plinovod, ki je speljan pod mostom in je obstajala nevarnost poškodbe tega plinovoda. (Potrebno bo podati idejne rešitve za sanacijo cestne povezave med Razkrižjem in Bistrico). Zaradi tega je bil aktiviran Načrt zaščite in reševanja ob poplavi, saj je Mura dosegla III. stopnjo ogroženosti pred poplavo. S pravočasno intervencijo in skrajnimi napori so gasilci in CZ preprečili poplavo večjih dimenzij. V intervenciji je sodelovalo 400 ljudi. Zaradi poplave je nastala škoda v višini ca. 25 mio. SIT. Ocenjena varnost v občini Črenšovci pred poplavami na Muri je ca. HQ 15.

Občina Lendava
Lendavska občina leži pretežno na levem bregu Mure (Prekmurje), medtem ko desni breg v večini predstavlja Hrvaško (Medžimurje). Občina pokriva največji del ca. 31 km Mure v Sloveniji. V tem delu se nadaljuje široko inundacijsko območje, ki je varovano z visoko vodnimi nasipi v skupni dolžini ca. 15,8 km.

Fotografija 31: Mura pri Hotizi / 23.8.2005

Konica visoko vodnega vala je prispela na Hotizo okrog 12.00 ure (23. 8. 2005). Visoka voda je dosegla ca. HQ 20 – HQ 25.

Najbolj ogrožena so bila območja Hotize, Kota, Gaberja, Petišovec in Benice. Zaradi zelo slabega stanja nasipov je prihajalo do precejanja in prelivanja vode. Poseben problem predstavlja nerešeno lastništvo (k.o. Hrvaška) nad nasipi pri Hotizi, ki ne omogočajo sanacije obstoječih nasipov. Ob pogledu na stanje poplavne varnosti na slovenski Muri se samo po sebi postavi vprašanje, ali ni ta lastniška nejasnost le izgovor.

Fotografija 32: Mura na meji s Hrvaško / 23.8.2005

Aktiviran je bil Načrt zaščite in reševanja. Pri vseh aktivnostih je sodelovalo okrog 1.000 gasilcev in prostovoljcev, pomagat so prišli tudi iz madžarskega Lentija. Preprečili so porušitev nasipov in pogubne poplave. Ob utrjevanju nasipov je žal utonil domačin.

Zaradi poplave je nastala škoda v višini ca. 63 mio. SIT.

Ocenjena varnost v občini Lendava pred poplavami na Muri je med ca. HQ 10 in HQ 15.

V Sloveniji je Mura v dvanajstih občinah zalila ca. 6.500 ha veliko površino (poplavne površine), sestavljeno večinoma iz murskega gozda. Te površine so omejene z visoko vodnimi nasipi skupne dolžine ca. 68,5 km, ki so tokrat komajda vzdržali poplavno vodo, čeprav je ta dosegla le ca. HQ 20. Maksimum visoko vodnega vala je potreboval ca. 40h (s povprečno hitrostjo 2,3 km/h), da je prepotoval slovensko ozemlje. Potovanje poplavnega vala čez Slovenijo je prikazano v prilogi 2.

Delitev Mure po občinah je prikazana v tabeli 3.

Tabela 3: Pregled dejanskega stanja poplavne ogroženosti ˝obmurskih občin˝.

Iz tabele 3 je razvidno, da je Mura najmanj ogrožala mejni odsek z Avstrijo, kjer so bile le štiri kritične točke. Največ kritičnih točk je bilo na notranji Muri (29), kjer je bilo tudi največ ogroženih vasi (23).

Največ škode je Mura povzročila v občini Lendava 63 mio. SIT.
Pri obrambi pred poplavo je v Pomurju sodelovalo 5.300 ljudi, porabljenih je bilo ca. 60.000 vreč in 1.935 m3 peska.
Visoko vodni val avgusta 2005 je eden izmed najvišjih zabeleženih v slovenskem toku Mure.