To, da imam doma listino Mete Vidmar, mi pomeni ogromno. Sploh zato, ker je nisem pričakovala, dokler nisem videla svojega imena med dobitnicami. Zatorej hvala. Zame, kot plesalko in ustvarjalko, no, vsaj trudim se, da čim več ustvarjam, je to ena zelo lepa potrditev. Očitno nekaj delam prav. Meni eden najljubših rekov − če pot, po kateri hodiš, nima ovir, ne vodi nikamor (A. G. Stuart) − drži kot pribit. Velikokrat se pojavi takšna ali drugačna ovira, ki jo skušaš prestopiti, preskočiti, preplesati, vendar ti dajo vse te ovire neizmerno širino. Torej še več ovir, kar pomeni še več izzivov. Seveda to ne pomeni, da je zame ustvarjalnost zaključena, ravno nasprotno. Je ogromna, ogromna motivacija za naprej. Še več plesa, še več ustvarjanja, še več projektov, skratka še več vsega.
Biti v klubu velikih plesnih dam, ja, zelo lep občutek. Letos smo listino prejele tri plesne ustvarjalke, čestitke gredo seveda tudi njima. Posebej pa me veseli, da je ena od njih tudi moja sestra Polona. Saj se najine plesne poti precej prepletajo.
Od skupnih nastopov do skupnih koreografij za svoje prečudovite plesalce, do prejema veličastne listine Mete Vidmar. Ravno na ta dan sva prav tako odplesali skupaj s svojima soplesalkama Matejo Rožič in Ajo Gavez odlomek iz plesne predstave, ki je bila premierno odplesana prav lanskega novembra. Kdo bi si mislil. Tako da sploh ne vem, kaj prinese prihajajoče leto. Idej je ogromno, in upam, da se jih čim več uresniči. (je za naš portal komentirala prejetje letošnje listine Mete Vidmar plesalka, koreografinja in pedagoginja Lucija Boruta. Čestitamo tudi mi!)