pišem za svoje otroke, da bodo nekoč lahko brali, (še posebej, če prej umrem, preden bodo oni odraščali)
pišem zase. Da si strukturiram misli, pojme, reflektiram, si utrjujem spomin.
pišem za druge, za vas, še posebej za tiste,
ki so realisti,
radi razmišljajo,
si veliko upajo in
iščejo prijateljstva.
So zmožni v komentarjih kvalitetnega dialoga: spoštljivost, kritika, pohvala, argumenti.
Nespoštljive komentarje bom brisal, ignoriral, toliko časa dokler ne bodo avtorji odrasli, če sploh kdaj bodo. Odgovarjal bom samo na dostojne komentarje, za druge ne bom zgubljal časa.
