GLAZBA ALI GLASBA; DOGODKI ALI DOGOTKI
Pogosto se zgodi, da ne vemo, kakšen zapis besede je pravi. Težava nastane, kadar se v soseščini znajdeta zveneč (b, d, g, z, ž) in nezveneč nezvočnik (c, č, f, h, k, p, t, s, š). Takrat zadnji glas vpliva na glas pred seboj, da se premenja s svojim zvevečim/nezvenečim parom. A to velja le za izgovor, ne pa za zapis.
primer: glasba - S je nezveneč nezvočnik, B je zveneč nezvočnik. V izgovoru se tako glas S premenja s svojim zvenečim parom Z. Zapis pa mora biti s črko S.
Kako si najlažje pomagamo:
besedo postavimo v drug sklon ali obliko tako, da za črko, za katero nismo prepričani, kako se piše, stoji samoglasnik ali zvočnik. Tako, kot se izgovori glas v taki obliki, se potem tudi zapiše.
glasovi, ne glazovi
dogodek, ne dogotek
prerokovati, ne prerogovati
svatovati, ne svadovati
risati, ne rizati
Torej, pravilni zapisi so: glasba, dogodki, prerokba, svatba, risba
Prešernov dan
Velika ali mala začetnica:
Z malo začetnico pišemo imena praznikov ali posebnih datumov, razen tistih praznikov, ki so izpeljani iz priimkov (Prešernov dan ipd.): prvi maj, dan slovenske državnosti, dan mrtvih, božič, velika noč, binkošti, novo leto, svečnica, jurjevo, kres, šmaren, jožefovo, pust, advent ...
Torej: Jožef je ime, zato praznik jožefovo pišemo z malo začetnico,
Prešeren pa je priimek in je praznik pisan z veliko začetnico: Prešernov dan.
ZANIMIVOSTI:
8. februar je slovenski kulturni praznik. Na ta dan je umrl veliki slovenski pesnik France Prešeren. Na slavnostni prireditvi vsako leto podelijo Prešernovo nagrado, najvišje slovensko priznanje, za umetniške stvaritve ali za življenjsko delo umetnikov.
Svetega Jožefa imenujemo tudi Jožef Delavec in velja za zaščitnika vseh ročnih delavcev in obrtnikov in tudi kot priprošnjik za lahko smrt.
Rimskokatoliška cerkev praznuje god svetega Jožefa 19. marca, praznik Jožefa Delavca pa 1. maja. Pravoslavci se spomi