»Ni blizu, ni blizu, do bele Turčije, kjer v Donavo Sava se bistra izlije, valovi šumeči te, Urška, žele, le urno, le urno obrni pete!« zapoje Prešeren v trinajsti in plesalca v štirinajsti kitici požene v valove in tragično zaključi: »Vrtinec so vid'li čolnarji dereč, al' Uršike videl nobeden ni ve