Sredi svetišča umirim svoj korak - prej bil je utrujen, težak. A zdaj obstojim in se v vsej polnosti zavem, da sem. Svetloba v meni sije, toplina žari, srce spokojno bije, preprosto - sem. Razširim roke,objela bi ves svet,srce moje jekot cvet,ki se podarja.Poskočim, zaplešem,objeta sem,ljubljena.Za