Ljubljana, 9. marec 2012 – Poslanec SLS Janez Ribič je na današnji 8. izredni seji DZ RS v imenu PS SLS predstavil stališče PS SLS glede predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o posojilu Helenski republiki. PS SLS bo podprla ta zakon v upanju, da bo sanacija grškega finančnega problema hkrati opomnik celotni Evropski skupnosti, da je treba samo nekaj nepremišljenosti, nepazljivosti in tolerantnosti do zapravljive in neodgovorne politike, pa se lahko prav vsaka država sooči v podobnem položaju kot država, kateri danes poskušamo pomagati. Celotno stališče si lahko preberete v nadaljevanju.

V SLS sicer še vedno nismo najbolj prepričani, da je bil pristop reševanja Helenske republike oz. Grčije, za katerega se je odločila Evropska unija, ravno najboljša možnost. V času, ko so se razmere praktično zaostrile v vseh evropskih gospodarstvih in ko je financiranje na trgu postalo drago kot še nikoli, je tudi Slovenija, kot odgovorna članica evroskupine, pristopila k pomoči v obliki finančnih posojil. Takrat bi lahko preprosto dopustili, da bi vse preveč zadolžena država razglasila bankrot, izstopila iz območja evra in praktično začela na novo. Vem, da je bilo kaj takega še dobri dve leti nazaj nepredstavljivo, danes, ko vidimo obsežnost in dolgoročnost grškega problema, pa se marsikdo tudi sprašuje, ali ne bi bila ta možnost veliko bolj koristna in poučna, tudi kot opozorilo ostalim državam. Torej, če kršiš vsa pravila, ki ti jih nalaga članstvo v Evropski uniji in v območju evra, moraš za to tudi nositi posledice. Toda kot rečeno, odločitev je bila takrat drugačna, poti nazaj pa danes ni več. 

Zakon, ki ga danes sprejemamo, je poseben, ker ne predvideva nadaljnjih posojil iz našega proračuna, temveč podaljšuje ročnost obstoječih posojil in znižuje obrestno mero. Na ta način seveda Grčiji podaljšujemo obdobje, v katerem naj bi stabilizirala svoje javne finance. Neposredni finančni učinek tega zakona za naš proračun naj bi bil sicer pozitiven, v smislu, da se bodo prejete obresti zaradi daljšega obdobja odplačevanja v absolutnem znesku celo povečale. Toda Slovenija za ta denar plačuje obresti, torej tudi za nas ni bil zastonj. Tako, da moramo si naliti čistega vina in tudi jasno povedati javnosti, ki nad to pomočjo Grkom upravičeno ni navdušena, da danes delujemo po načelu "bolje izpeljati projekt tako, da gre vsaj v smeri pridobitve večine teh vloženih sredstev nazaj, kot pa da bi pogoje kreditiranja zaostrovali na način, da bomo na koncu ob morebitnem bankrotu, ki zagotovo še ni izključen, ostali brez vsega".  Če bo cena celotne zgodbe pri reševanju Grčije in hkrati na nek način tudi evrosistema samo nekaj milijonov evrov v razliki med obrestno mero Grčiji in obrestno mero, ki jo mi plačujemo na odprtem trgu, potem mislim, da smo to krizno situacijo rešili uspešno.

Nekaj pozitivnega pa vseeno lahko potegnemo iz celotne zgodbe. Po tem, ko se je praktično vse skupaj začelo v Grčiji, ki bi takrat brez zunanje pomoči v nekaj mesecih bankrotirala, je vse bolj slabo začelo kazati tudi na Irskem, v Italiji, Španiji in Portugalski. Danes se stanje v teh državah vseeno nekoliko stabilizira, predvsem ker so si takoj priznale, da imajo resne težave in ker so razmeroma hitro začele izvrševati strukturne in varčevalne ukrepe, ki v nekih delih že kažejo svoje rezultate. In kje je v tem dogajanju Slovenija? Slovenija ima kot mlada država to srečo, da je začela pred dobrimi dvajsetimi leti povsem na novo. Večino tega časa nam je uspelo naš finančni dolg do tujine vzdrževati na zavidljivo nizki ravni. To primerjalno prednost smo praktično zapravili v slabih štirih letih. Danes je na mestu, da si tudi mi, tako kot številne druge države, priznamo, da je porabljanja več kot dejansko imamo, nepreklicno konec.

PS SLS bo podprla ta zakon v upanju, da bo sanacija grškega finančnega problema hkrati opomnik celotni Evropski skupnosti, da je treba samo nekaj nepremišljenosti, nepazljivosti in tolerantnosti do zapravljive in neodgovorne politike, pa se lahko prav vsaka država sooči v podobnem položaju kot država, kateri danes poskušamo pomagati.