Ljubljana, 7. avgust 2012 - Za rubriko Debate 24ur je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovan Žerjav predstavil stališče o dosedanjih in prihodnjih vladnih ukrepih za spodbujanje gospodarstva.
V Vladi RS smo v rekordnem času (od imenovanja v Državnem zboru RS 10. februarja letos pa do vključno julija) pripravili prve najbolj nujne ukrepe, ki so predolgo časa čakali državo in jih je bilo treba sprejeti takoj_
1. Rebalans aktualnega letošnjega državnega proračuna, ki ga je pripravila nekdanja vlada in je bil nerealen in nevarčevalen, ter Zakon o uravnoteženju javnih financ, s katerima smo korenito in bolj kot kadarkoli doslej začrtali varčevanje države. Zavedam se, da so še rezerve za bolj racionalno delovanje države, a vsaj hitro in takoj smo storili prvi odločen korak v smer varčevanja. Treba je bilo namreč prekiniti dosedanjo prakso, da država lahko troši v nedogled in se do onemoglosti zadolžuje. Tudi v prihodnje bo treba slediti logiki, da se ne da zapravljati več, kot pa se ustvari.
2. Prvi paket ukrepov za spodbujanje gospodarstva: Ob nujnosti varčevalnih ukrepov na ravni države smo v Vladi RS zaradi še bolj nujnega spodbujanja gospodarstva že takoj v na samem začetku mandata gospodarske subjekte razbremenili s spremembami Zakona o davku od dohodka pravnih oseb. Z njimi se bo postopno (vsako leto za eno odstotno točko) znižala stopnja davka od dohodka pravnih oseb na 15 odstotkov. Dodatno je vlada uvedla neomejeno 40 odstotno investicijsko olajšavo. To bo izboljšalo pogoje gospodarjenja, spodbudilo podjetja in samostojne podjetnike k investiranju in doseganju višje dodane vrednosti, posledično pa se bo povečala tudi konkurenčnost. Višje so tudi olajšave za raziskave in razvoj, in sicer so se zvišale s 40 odstotkov na 100 odstotkov, kar bo omogočilo ustvarjanje novih znanj, patentov, izdelkov itd. Vlada je s 1. paketom dala jasen signal investitorjem, da podpira družbo razvoja in znanja. Naslednji reformni davčni paket z novimi rešitvami na področju obdavčevanja je v pripravi.
3. Drugi paket ukrepov za spodbujanje gospodarstva - 75 ukrepov skozi 16 zakonov
S ciljem čim prej sprejeti in v praksi uveljaviti ukrepe, ki spodbujajo razvoj gospodarstva, odpravljajo administrativne ovire in poenostavljajo postopke, je vlada pripravila 2. paket ukrepov za spodbujanje gospodarstva (in ga še pred poletnimi počitnicami posredovala v sprejemanje Državnemu zboru RS). Ta obsega 16 različnih zakonov, znotraj katerih je 75 različnih ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti, vključno z že omenjeno odpravo administrativnih ovir in finančnih razbremenitev. Za oživitev gospodarske aktivnosti bo vlada z javnimi razpisi dodatno namenila 377,5 milijonov evrov, od tega 148,5 milijonov za subvencije, 50 milijonov za garancije in 179 milijonov prek izvajanja javnih investicij.
Med zakoni, že sprejetimi v Državnem zboru RS, so s področja Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) pomembni Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah, Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence in zakoni, ki omogočajo združitev izvajalskih institucij Japti, Tia in STO.
Vlada RS in tudi Državni zbor RS sta potrdila še nekaj pomembnih ukrepov, ki bodo vplivali na spodbujanje gospodarske rasti in skrajšali nekatere nerazumno dolge birokratske postopke, ki otežujejo razvoj gospodarstva_
Za izboljšanje plačilne nediscipline je Vlada RS v Zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih uvedla instrument izvršnice. Izda jo dolžnik, njenemu imetniku pa omogoča, da se neposredno poplača iz sredstev na kateremkoli transakcijskemu računu dolžnika pri katerikoli banki v Sloveniji. Imetnik izvršnice bo tako lahko ob zapadlosti plačila papir prinesel v dolžnikovo banko, kjer bo poplačan. V kolikor denarja na računu ne bo, bo banka o izvršnici obvestila vse ostale slovenske banke, pri katerih ima dolžnik odprt transakcijski račun.
Ključna novost novele zakona o prostorskem načrtovanju je, da ministrstvo ne bo več potrjevalo občinskih prostorskih načrtov, uveljavljajo se vnaprejšnje splošne smernice in možnost kratkega postopka spremembe podrobnih občinskih prostorskih načrtov ter sočasna obravnava okoljskega poročila s strani nosilcev urejanja prostora, javnosti in občin v času javne razgrnitve.
Novela zakona o graditvi objektov med drugim odpravlja obveznost pridobitve projektnih pogojev - odločitev o tem je prepuščena projektantu. Poleg tega se skrajšujejo roki za izdajo soglasij in uvaja načelo molka organa, po katerem se šteje, da je soglasje izdano, če se organ v določenem roku ne izreče.
Novela zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor naj bi dodatno optimizirala uveljavljeni postopek umeščanja teh objektov ter racionalizirala naročanje strokovnih podlag. Poleg odprave nejasnosti, zmanjšanja administrativne obremenitve in pospešitve postopkov bo povečala odgovornost investitorja za pripravo državnega prostorskega načrta.
4. V pol leta izjemen pospešek pri črpanju EU sredstev_
V času gospodarske, finančne in socialne krize je nujno ohraniti investicije v konkurenčnost slovenskih podjetij in njihove naložbe v človeške vire, pri čemer so v veliko pomoč sredstva evropske kohezijske politike. Evropska sredstva so praktično edina razvojna sredstva, ki jih ima Slovenija trenutno na voljo, zato aktualna vlada obravnava to področje prednostno. Trudimo se čimbolj izkoristiti 4,1 milijarde evrov evropskih sredstev, kolikor jih ima Slovenija na voljo v aktualnem programskem obdobju 2007-2013.
Ob prevzemu mandata je bilo namreč stanje na področju črpanja nezavidljivo, saj smo v državni proračun povrnili le 1,4 milijarde evrov oz. okrog 30 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev. Zato smo zavihali rokave in maksimalno pospešili delo. Po dobri 6 mesecih so prvi rezultati že vidni. Od nastopa aktualne vlade do konca junija 2012 smo potrdili za 385 milijonov evrov javnih razpisov in projektov, kar je predpogoj za nadaljnje črpanje, podpisali za 313 milijonov evrov pogodb, iz proračuna izplačali 157 milijonov evrov in vanj iz evropskega proračuna povrnili 206 milijonov evrov.
Na ministrstvu skupaj z drugimi resorji nadaljujemo z aktivnostmi za pospeševanje črpanja sredstev, poenostavitvami in temeljitejšim vsebinskim načrtovanjem izvajanja kohezijske politike, hkrati pa se pripravljamo na novo finančno perspektivo, saj na ravni EU že potekajo intenzivna pogajanja o kohezijskih uredbah, ki bodo osnova za črpanje sredstev v letih 2014-2020. Prva naloga v Sloveniji bo priprava nove razvojne strategije, ki bo s svojimi strateškimi usmeritvami dala tudi podlago za pripravo vseh ostalih EU programskih dokumentov za novo obdobje črpanja.
5. Internacionalizacija gospodarstva in tuje neposredne investicije
Ena od ključnih prednostnih nalog MGRT je tudi spodbujanje internacionalizacije in tujih neposrednih naložb. Zavedamo se, da je izvoz gonilo slovenskega gospodarstva, zato bomo aktivno pristopili k promociji Slovenije na tujih trgih. Na tem področju številne organizacije (MGRT, MZZ, GZS, OZS, JAPTI idr.) že izvajajo aktivnosti za spodbujanje gospodarskega sodelovanja s tujino, vendar je nujno povezati in poenotiti izvajanje aktivnosti. Zato smo aprila letos skupaj z Ministrstvom za zunanje zadeve RS ustanovili Strateški svet za gospodarsko sodelovanje s tujino, ki ga vodim. Ugotavljamo, da so posamezne aktivnosti, ki jih vodijo različne institucije v zvezi s to zelo pomembno temo, relativno razdrobljene. Ni strateškega povezovanja, ni določenih strateških ciljev. Izkušnje kažejo, da sodelovanje med ključnimi organizacijami ni najbolj optimalno. Zato tudi ne vemo, kateri so naši ključni trgi, na katerih bi želeli dosegati najboljše rezultate in od kje privabljati v Slovenijo tuje investicije. Verjamem, da bomo z ustanovitvijo strateškega sveta izboljšali stanje, kar pomeni, da bomo učinkovitejši, predvsem pa usmerjeni v rezultate_ višji izvoz in več tujih neposrednih investicij v Sloveniji. Do jeseni bodo na osnovi izvedbenega načrta Mednarodni izzivi 2012 – Partnerstvo za razvoj internacionalizacije slovenskega gospodarstva pripravljena izhodišča za Mednarodne izzive 2013.
6. Krepitev prepoznavnosti Slovenije kot turistične destinacije
Na ministrstvu smo zadovoljni s podatki o turističnem prometu v prvi polovici leta. Pričakovan padec prihodov in prenočitev italijanskih turistov smo uspeli nadomestiti z okrepitvijo tržnokomunikcijskih aktivnosti na ključnih bližnjih in perspektivnih prekomorskih trgih. Ker se zavedamo pomena promocije slovenske turistične ponudbe, bo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v kratkem potrdilo projekt Krepitev prepoznavnosti Slovenije kot turistične destinacije, v okviru katerega bo Slovenski turistični organizaciji za promocijo namenilo 4 milijone evrov evropskih sredstev.
Gospodarska politika in gospodarstvo – z roko v roki!
Že na začetku, takoj ko sem postal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, sem dejal, da želim delati z roko v roki z gospodarstvom, in takoj po primopredaji poslov, najprej obiskal GZS in OZS, kjer sem jih povabil, da se aktivno vključijo in sodelujejo pri pripravi konkretnih ukrepov za spodbujanje gospodarstva.
Tako smo na vladi s paketom ukrepov že intenzivno in večinsko prisluhnili zahtevam in predlogom OZS za spodbujanje podjetništva, ki so zajete v njihovi knjižici z naslovom Zahteve slovenske obrti in podjetništva. Knjižica OZS je vzorčni primer konkretne analize problemov, ki pesti obrtnike, skupaj že s povsem konkretnimi predlogi rešitev, ki smo jih takoj analizirali in mnoge že uresničili.
Na zbir proaktivnih konkretnih predlogov ukrepov s strani GZS, ki je resnično aktivna pri opozarjanju na različne probleme gospodarstva ter tudi zelo odzivna pri podajanju pripomb in predlogov na s strani Vlade RS predlagane zakone, ki vsebujejo ukrepe za spodbujanje gospodarstva, pa na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo RS še vedno čakamo. Tudi sam sem jih kot minister večkrat pozval k temu in z nestrpnostjo pričakujem tudi njihove proaktivne lastne predloge, ki bodo kar najbolj konkretni in natančni, brez prevelikega filozofiranja. Prepričan sem, da moramo politiko spodbujanja gospodarstva ves čas, še posebej pa v kriznih časih, delati skupaj z roko v roki. Gospodarstvo samo zagotovo najbolje ve, kateri elementi poslovnega okolja jih najbolj težijo in katere državne ukrepe najbolj potrebujejo.
Prihodnji ukrepi_ 3. Paket ukrepov za spodbujanje gospodarstva je že v pripravi.
Ena ključnih nalog vlade za letošnjo jesen je tudi prenova zakona o delovnih razmerjih, za katerega verjamemo, da bo v DZ RS sprejet še letos. V ospredju bo načelo prožne varnosti, vzporedno pa bo vzpostavljen tudi sklad za odpravnine. Med drugim bo vlada aktivno pristopila tudi k prenovi pokojninske zakonodaje, ki pa bo predvidoma sprejeta v naslednjem letu. Zato bo nujen socialni dialog, v katerem moramo vsi ključni družbeni deležniki oblikovati in sprejeti nov socialni sporazum.
Pri tem pa se moramo zavedati, da brez sprememb ne bo sprememb – in to velja tudi za področje delovno pravne zakonodaje, kjer bomo morali kljub »teži« področja najti družbeni konsenz za spremembe.
Zagotovo pa Vlada RS pri pripravi tega 3. Paketa sprememb ne bo tako hitela, kot pri 2. Paketu ukrepov za spodbujanje gospodarstva, kjer se je res mudilo, da ukrepi čimprej stopijo v veljavo in začno učinkovati za podjetja.
Za ključne ukrepe za izboljšanje bonitetnih ocen Slovenije je nujen konsenz vse slovenske parlamentarne politike
Za zajezitev in ustavitev padanja bonitetnih ocen Slovenije na mednarodnih finančnih trgih, pa mora Slovenija potegniti še nekaj odločnejših potez, ki pa niso le v pristojnosti Vlade RS, temveč predvsem Državnega zbora RS in njegove dvotretjinske poslanske večine, torej tudi opozicije. Pričakujem, da bomo na naslednjem skupnem sestanku predsednikov vseh parlamentarnih strank kljub izgubljeni priložnosti v juliju vendarle dosegli najširše soglasje in se dogovorili za podporo zlatemu fiskalnemu pravilu, rešitvi glede ureditve referendumskega vprašanja, vprašanja slovenskega državnega holdinga oz. reševanja slovenskih bank. Ti ukrepi bi bili zagotovo tudi tisti, ki bi se na mednarodnih finančnih trgih lahko že poznali in ki bi lahko vplivali na bonitetne ocene slovenske države. Čas pa teče in priložnost, da bi to vplivalo že na zadnje ocene bonitete Slovenije, ki žal prejšnji teden niso bile razveseljujoče, je bila zamujena. Upam, da to priložnost vendarle še imamo ter želim in pričakujem, da se te odgovornosti zave vsa slovenska politika, tudi opozicijska.
