Ljubljana, 1. oktober 2013 - S sprejetjem Zakona o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH) v letu 2012 je bila postavljena osnova za nov koncept koncentriranega upravljanja premoženja v lasti Republike Slovenije (RS). Ker klasifikacija naložb kot osnovni element za uveljavitev ZSDH vse od takrat ni bila sprejeta (sedanja vladna koalicija je predlog prejšnje Vlade RS v Državnem zboru RS zavrnila, vse od takrat pa nova klasifikacija ni bila pripravljena) je prišlo le do ukinitve AUKN in prenosa pooblastil za upravljanje z naložbami RS na SOD.

Čeprav naj bi bila bistvena zahteva nove vladne koalicije po spreminjanju zakonodaje o SDH izključno v spremembi, ki namesto prenosa državnih naložb na SDH dovoljuje izključno prenos v upravljanje premoženja RS na SDH, pa je Ministrstvo za finance RS pripravilo povsem nov Predlog zakona o SDH, ki vsebuje obsežne vsebinske spremembe.

V Slovenski ljudski stranki sicer ocenjujemo, da bi glede na gospodarske razmere, v katerih se nahajamo, tovrstno zakonodajo morali spreminjati v sodelovanju z opozicijo, tako kot je nastajal v preteklem vladnem mandatu sprejeti in trenutno veljavni Zakon o SDH.

Po sestanku s predsednico Vlade RS mag. Alenko Bratušek in Ministrom za finance RS dr. Urošem Čuferjem minuli teden smo v SLS dobili zagotovilo, da bo ministrstvo zakon tudi ustrezno predstavilo opozicijskim poslanskim skupinam, v SLS pa računamo, da bo na tem sestanku možna tudi poglobljena razprava o posameznih členih in razčiščenje nekaterih nejasnosti, ki jih prinašajo trenutne določbe novega predloga zakona. Ob tem priznavamo, da so nekatera določila že ustrezno dopolnjena na podlagi priporočil OECD in Evropske komisije.

Zato v nadaljevanju podajamo samo najbolj očitne pripombe, ki jih v SLS ocenjujemo za nesprejemljive, in naj bodo osnova za nadaljnje pogovore glede predloga, za katerega smo prepričani, da bo doživel še kar nekaj sprememb.

14. člen

(minimalni deleži v posameznih vrstah naložb)

Nedopustno je, da se lahko zgolj s soglasjem Vlade RS in neodvisno od Državnega zbora RS v naložbah, ki so sicer s sprejeto strategijo opredeljene kot strateške (50 % + 1 glas) oz. kot pomembne (25 % + 1 glas), dopušča možnost zmanjšanja minimalnega deleža pod temi mejami. V tem primeru odločitev Državnega zbora RS ob sprejemu klasifikacije postane irelevantna, saj si Vlada RS po 14. členu tega zakona lahko vzame diskrecijsko pravico po spremembi te odločitve na podlagi zelo nedorečenih razlogov (učinkovito zasledovanje strateških ciljev na drug način).

Če je naložba strateška po odločitvi Državnega zbora RS, potem tega Vlada ES ne more poljubno spreminjati in podobno mora veljati tudi za pomembne naložbe.

Poleg tega je vsebina 14. člena v nasprotju s prvim odstavkom 28. člena zakona, ki navaja_ "Strategijo lahko razveljavi ali spremeni Državni zbor RS le s sprejemom nove strategije."

16. člen

(nadzor in merila za merjenje uspešnosti družb s kapitalsko naložbo države)

Po mnenju SLS bi morala biti merila za vrednotenje uspešnosti pomembnih naložb in portfeljskih naložb, predvsem tista, ki so finančne in ekonomske narave, bolj podrobno opredeljena v posebnem dokumentu, ki ga mora pripraviti uprava in potrditi nadzorni svet. Predvsem za posamezne panoge, bi se morala uspešnost meriti tudi na osnovi primerjave uspešnosti poslovanja primerljivih družb iz iste panoge v Evropi in svetu.

21. in 22. člen

Tudi v tem primeru so določbe zakona vse preveč splošne in se v prvem odstavku celo izključujejo, saj so dikcije kot npr. "neutemeljeno visoka plačila" in "dovolj visoko plačilo, da omogoča organom nadzora, da pridobijo vrhunske strokovnjake..." zelo relativni pojmi, ki ne zagotavljajo oblikovanja pravičnega sistema plačil in prejemkov nadzornikov ter uprav glede na njihovo odgovornost, velikost družbe, poslovno uspešnost, nagrajevanje itd... Če se želi vodstvo SDH aktivno vključiti v oblikovanje plačil članov organov nadzora družb in v prejemke organov vodenja družb, mora tudi na tem področju oblikovati ustrezen pravilnik, ki pa mora biti opredeljen v zakonskem aktu in mora upoštevati vse navedene specifike za vodenje takšnih podjetij.

26. člen

(financiranje upravljanja z naložbami RS)

Po tem členu je SDH upravičen do plačila kot nadomestila za upravljanje s kapitalskimi naložbami RS. Glede na kompleksnost razmerij, ki bodo na tem mestu vzpostavljena, bi to pogodbo oziroma ureditev medsebojnih razmerij moral sprejemati Državni zbor RS.

28. člen

(priprava, sprejem in sprememba strategije)

V SLS smo prepričani, da pretirano spreminjanje strategij ne prinaša pozitivnih učinkov. Praksa zahodnih držav kaže, da se smer, ki izhaja iz dolgoročnih strategij, po navadi drži ne glede na to, ali se na političnem področju dogajajo spremembe. Ravno to je bistveni smisel strategije, da jo vsakokratna politika ne menja. V SLS nas skrbi predvsem določba, da le nova strategija nadomesti staro in da ni časovne omejitve strategij. Po našem mnenju ta časovna neomejenost strategij ne omogoča srednjeročnega in dolgoročnega uveljavljanja strateških ciljev države, temveč daje občutek, da se strategija pač spreminja na podlagi trenutnih političnih potreb.

Bolje bi bilo sprejeti strategijo za obdobje 5 - 10 let in jo nato izvesti do konca. Načeloma naj bi se strategija izven določenih dolgoročnih okvirjev menjala samo v izrednih okoliščinah. Da ne bi prišlo do "praznine", če Državni zbor RS ne bi sprejel nove strategije po izteku stare, lahko pridemo tudi z določbo, da po izteku veljavnosti strategije, velja stara vse do trenutka, ko je sprejeta nova. Uprava SDH pa mora že pred iztekom veljavne strategije pripraviti novo in jo predložiti Vladi RS.

38. člen

(imenovanje nadzornega sveta)

Glede na dogajanje v minulem letu in ostro nasprotovanje nekaterih političnih strani osnovnemu Zakonu o SDH, je ta člen popolnoma nesprejemljiv. S tem členom si vsakokratna Vlada RS podredi upravljanje premoženja ter iz nadzora SDH in njegovega dela izključi vse ostale deležnike, med drugim tudi politično opozicijo. Glede na zaostritve v 40. členu glede odpoklica člana nadzornega sveta pa lahko celo trdimo, da je 38. člen izrecno pisan na kožo trenutni oblasti, katere nadzornike bo, po tem ko bodo enkrat imenovani, praktično nemogoče menjati.

Predlagana rešitev za imenovanje nadzornega sveta je za SLS nesprejemljiva in je bistvenega pomena za našo (ne)podporo zakonu.

41. člen

(prejemki članov nadzornega sveta)

Obvezno je trebavezati višino prejemkov tako nadzornikov kot uprave na uspešnost poslovanja SDH in doseganje vnaprej določenih ciljev.

44. člen

(kadrovska komisija)

Predpisana kadrovska komisija, ki jo MORA imenovati uprava SDH, spominja na delovanje nekdanje AUKN in nekdanjega KAS. Dejstvo je, da je uprava SDH samostojna in si lahko, če tako želi, vedno pridobi strokovna mnenja ter se posvetuje z različnimi strokovnjaki. Obveza po kadrovski komisiji za upravo SDH ne vliva zaupanja v samostojnost in neodvisnost odločitev uprave SDH.

53. člen

(omejitve poslovanja s povezanimi osebami)

Prag omejitve, da SDH ne sme poslovati z gospodarskimi družbami, kjer imajo zaposleni v SDH in njegovi nadzorniki več kot 5 % lastniški delež, je po mnenju SLS previsok. Še posebno, ker četrti odstavek celo dopušča izjeme. 5 % lastništvo v podjetju nikakor ni zanemarljivo in v večjih podjetjih pomeni že dokaj pomemben lastniški delež, ki je že vezan na uspešnost poslovanja podjetja ter lahko pomeni konflikt interesov. Po mnenju SLS, bi lahko omejitev postavili na 1 %. Tako ne bi nikogar ovirali kot portfeljskega delničarja oz. vlagatelja (če bi nekdo imel osebno neko manjše število delnic omenjenega podjetja, to ne bi predstavljalo problema) hkrati pa bi se izognili konfliktu interesov, ki jih lahko prinese nekoliko večje lastništvo.

Prav tako se nam zdi določitev izjem na podlagi odločitve nadzornega sveta nedopustna! Še posebno če vemo, da so vsi nadzorniki imenovani na predlog Vlade RS. Takšna rešitev nedvomno omogoča zlorabe omenjene varovalke v obliki omejitvi poslovanja s povezanimi osebami v tem členu.

56. člen

(dostop do informacij javnega značaja)

V SLS na tem mestu predlagamo vnovičen premislek o oblikovanju tega člena. V postopku upravljanja in tudi prodaje posameznih državnih deležev bi lahko v procesu pogajanj in ostalih dogovorov lahko zaradi zavezanosti k posredovanju informacij prišlo do precejšnjih težav. Zaradi obveze za razkritje informacij, ki se v razvitem poslovnem svetu korporativnega upravljanja štejejo za poslovno skrivnost, bi lahko prihajalo do slabšanja pogajalskih izhodišč SDH pri prodaji premoženja oz. posledičnega umika zainteresiranih vlagateljev in posledično dosežene nižje cene na trgu.

57. člen

(javna objava)

- Informacije o sponzorskih ali donatorskih pogodbah

SDH je upravljavec državnega premoženja in kot tak ni običajna delniška družba, zato je povsem neprimerno, da se udejstvuje kot sponzor ali donator. Seveda pa mora ta obveza javne objave veljati za družbe, kjer ima Republika Slovenija večinski delež.

70. člen

(poroštvo za obveznosti SDH)

Člen dopušča dokapitalizacijo SDH s strani RS s stvarnimi vložki, torej tudi delnice in deleži v gospodarskih družbah, ki jih SDH upravlja. Tako pride do prenosa državnih lastniških deležev na SDH. Po obrazložitvi ministrstva v 1. členu zakonskega predloga se načrtovano prenašanje naložb RS na Holding izkazalo za " sporno, nesprejemljivo in v praksi neizvedljivo.", kar je tudi navedeno kot glavni razlog za spremembe zakona.

Priznati je treba, da s tem členom pade v vodo celotna argumentacija Vlade RS o nezmožnosti, nesmiselnosti in spornosti prenosa naložb na Holding, saj prav ta člen to tudi omogoča.

71. člen

(pripojitev KAD)

Samostojnost KAD znotraj SDH je bila ena najpomembnejših zahtev kar treh strank sedanje vladne koalicije. Sedaj je poleg tega določila v veljavnem zakonu, kjer KAD ostaja kot samostojna pravna oseba znotraj SDH, izginila tudi obveznost KAD za zagotavljanje 50 milijonov evrov za ZPIZ na letni ravni, kot tudi določba, da se 10 % sredstev od kupnin nameni za kritje dela obveznosti do pokojninske blagajne.

75. člen

(prenos naložbe ZPIZ v Zavarovalnici Triglav, d. d., na SDH)

"Pošteno nadomestilo" in "tržna vrednost na dan prenosa" sta izraza, ki ne zagotavljata transparentnosti prenosa lastniškega deleža na SDH in omogočata neposredno oškodovanje ZPIZ.