Odgovor je pritrdilen. Male občine so v letih od ustanovitve pa do danes postale osnovni nosilec razvoja ter so praktično edine v državi, ki še kaj investirajo. Z morebitno ukinitvijo bi se ponovno vrnili v obdobje umiranja in propadanja slovenskega podeželja, kot smo ga na Blokah že preživeli v času po nasilni ukinitvi občine Bloke leta 1955.

Kljub številnim protestom in nasprotovanjem, trenutna vladna koalicija nadaljuje s škodljivim procesom, saj si je za enega od najpomembnejših nalog v tem mandatu postavila cilj ukinitve številnih malih občin zgolj na podlagi števila občanov, ne da bi za to predhodno izdelala ustrezne analize. Dodatne razloge za izvedbo teh aktivnosti črpa v poročilu računskega sodišča, ki je bilo na temo delovanja lokalne samouprave izdelano pred nekaj leti.

Ali je lokalna samouprava v  Sloveniji resnično  pretirano  razdrobljena?    V zakonu o lokalni samoupravi je definirano, da se občina lahko ustanovi na območju, kjer živi najmanj 5000 prebivalcev. Številni poznavalci delovanja lokalne samouprave so mnenja, da število prebivalcev, ki živijo na nekem območju ne more biti edini kriterij za ustanovitev občine. Pri ustanovitvi občine je potrebno upoštevati še številne druge kriterije kot na primer zaokroženost in velikost območja, oddaljenost do najbližjega centra, zelo pomembna pa so tudi zgodovinska dejstva, ki so pomembna za identiteto nekega območja. Ukinitev malih občin zgolj na podlagi kriterija »števila prebivalcev« bi pomenila tudi kršitev ratificirane Evropske listine o lokalni samoupravi, ki določa pravico do ustanavljanja takih lokalnih skupnosti, ki bodo sposobne urejati in opravljati pomemben del javnih zadev z lastno odgovornostjo in v korist lokalnega prebivalstva. Enostranska ukinitev malih občin bi bila po mnenju številnih pravnih strokovnjakov tudi ustavno sporna. Če je za ustanovitev nove občine bila potrebna referendumska odločitev, jo  po tej logiki brez soglasja ljudi ne moremo preprosto ukiniti. Neresnične so tudi navedbe, da je lokalna samouprava v Sloveniji pretirano razdrobljena. Znano je, da je lokalna samouprava v Evropi bistveno bolj razdrobljena, saj povprečna občina v EU šteje 4.137 prebivalcev, povprečna občina v Sloveniji pa 9.742 prebivalcev.

Ali male občine res niso sposobne urejati in opravljati pomemben del javnih zadev v korist lokalnega prebivalstva, kot to zahteva tudi Evropska listina o lokalni samoupravi? Tudi navedeni očitki so povsem brez osnove in ne temeljijo na konkretnih analizah. Po našem vedenju so se v zadnjih nekaj letih z analizo delovanja lokalne samouprave še najbolje potrudili pri organizaciji »Zlati kamen«. Z namenom, da bi ugotovili dejansko stanje uspešnosti posamezne občine, so analizirali 43 različnih kriterijev. S to analizo so izdvojili občine, ki ponujajo prebivalcem kakovostno raven življenja, torej jih odlikuje solidna in uravnotežena stopnja doseženega razvoja. Na podlagi te analize so občine razvrstili med uspešne in manj uspešne. Občine, ki so bile po uspešnosti uvrščene v prvo tretjino, so prejele ustrezen certifikat. Tudi na tem spisku najdemo tako manjše kot tudi velike občine. Vsekakor pa je iz analize jasno razvidno, da uspešnost poslovanja ni odvisna od velikosti občine. Z ponosom lahko tudi povem, da je občina Bloke tudi na tem spisku uvrščena zelo visoko. Na ministrstvu za notranje zadeve pa ne čutijo potrebe, da bi se seznanili z rezultati te analize, saj imajo dovolj »strokovnjakov za lokalno samoupravo«, ki lahko brez ustreznih analiz male občine označijo za nesposobne. Odgovorni za organizacijo lokalne samouprave pa imajo možnost, delovanje sistema še izboljšati in sicer z formiranjem drugega nivoja lokalne samouprave, ki bi ga lahko dosegli z ustanovitvijo regiji oziroma pokrajin. Uvedbo drugega nivoja lokalne samouprave nam svetuje tudi Evropska skupnost. Žal pa za ta korak v Sloveniji že celo desetletje ne premoremo zadostne politične volje.

Računsko sodišče je ugotovilo, da je 162 občin odvisnih od presežne solidarnostne izravnave. Ali so zaradi tega male občine finančno nesposobne? - Na podlagi te ugotovitve računskega sodišča bi lahko sklepali, da nerazvite občine izkoriščajo državo. Stoletja se svet sooča s vprašanjem, kdo v resnici koga izkorišča – ali razviti izkoriščajo nerazvite ali obratno. Zaradi tega nerazrešenega vprašanja je verjetno razpadla tudi naša bivša država Jugoslavija. Ob tem pa se nehote postavlja tudi vprašanje, ali je ugotavljanje finančne sposobnosti občin po sedanjem principu sploh verodostojno. V finančno močnejših sredinah so namreč skoncentrirane številne neproduktivne dejavnosti kot na primer banke, zavarovalnice, javna uprava, šolstvo itd. Mogoče bi se bilo potrebno vprašati, koliko nove dodane vrednosti ustvari povprečen prebivalec tako imenovane »finančno sposobne oziroma nesposobne občine«. Izračun finančne sposobnosti občin po tem principu bi verjetno pokazal drugačno sliko. Ob tem pa sem zelo zaskrbljen nad početjem naše aktualne politike, ki se je spustila na tako nizek nivo, da pod vprašaj postavlja sredstva presežne solidarnostne izravnave, ki so nujno potrebna za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev na celotnem ozemlju države. Popolnoma jasno je, da skladnega razvoja na celotnem ozemlju države, brez solidarnostne izravnave, še dolgo ne bomo uspeli zagotoviti.

Pobudniki ukinitve malih občin nadalje navajajo, da so male občine prezadolžene ter posledično finančno preobčutljive. Ali je ta trditev resnična? – Ta trditev je neresnična in zavajajoča. Analiza zadolženosti občin je namreč nedvoumno pokazala, da je povprečna zadolženost vseh občin v Sloveniji 396 € na prebivalca, povprečna zadolženost v malih občinah pa 229 € na prebivalca. V skupini prezadolženih občin so tudi nekatere od največjih mestnih občin v Sloveniji, ki imajo celo do trikrat večjo zadolženost od povprečja malih občin. Res pa je, da je v skupini prezadolženih tudi nekaj malih občin. Na podlagi teh dejstev pa vsekakor ne moremo enostavno zaključiti, da je problem prezadolženosti problem malih občin. V Sloveniji imamo tudi večje število občin, ki sploh niso zadolžene. V tej skupini so predvsem male in srednje velike občine, med slednje na srečo spada tudi občina Bloke.

Kot razlog za ukinitev malih občin predlagatelji reforme lokalne samouprave navajajo problem števila zaposlenih na občinskih upravah ter posledično izjemno visok delež proračuna, ki ga male občine porabijo za lastno delovanje? Nekatera občine naj bi za lastno delovanje porabile kar 50 % svojega proračuna. Verjamem, da določene občine niso kos nalogam ter da za lastno delovanje porabijo prevelik delež svojega proračuna. Prepričan pa sem, da so to le posamezni negativni primeri, ki jih ne moremo posploševati in dramatizirati. Prepričan sem tudi, da ima večina občin omenjene stroške pod kontrolo. Zgolj za informacijo lahko povem, da občina Bloke za lastno delovanje porabi samo 6 – 8 odstotkov proračuna občine Bloke. Upam, da zaradi enega suhega drevesa še ne bomo posekali celega gozda, kot to v primeru ukinjanja malih občin načrtuje aktualna vladna koalicija.

Predlagatelji ukinitve malih občin nadalje navajajo, da so nekatere občine bile celo vsiljene in organizirane proti volji ljudi. - Smatram, da je na referendumu izražena volja ljudi, ki živijo na nekem zaokroženem geografskem območju, edina verodostojna odločitev, ki jo mora demokratična država spoštovati. Popolnoma se strinjam, da se občine, ki so bile ustanovljene proti volji ljudi, v najkrajšem možnem času ukinejo. Ukinejo se lahko tudi občine, v katerih bi bila na referendumu jasno izražena večinska volja ljudi, da si to želijo. Ne morem pa se strinjati, da se občine ukinjajo tudi na območjih, kjer si ljudje tega ne želijo. Nesprejemljivo bi tudi bilo, da bi o ukinitvi malih občin odločali na referendumu, ki bi ga organizirali na nivoju države oziroma  bi se ukinile celo na podlagi nelegitimnega glasovanja v parlamentu. Smatram, da bi v tem primeru grobo poteptali pravila sodobne demokratične družbe.

Predlog vlade, po katerem bi prišlo do ukinitve malih občin zato razumem kot poskus centralizacije države ter poskus krepitve večjih centrov, ki jih obvladuje aktualna politična koalicija. S to potezo bi se razlike v razvoju med središči in podeželjem še povečale. Male občine so nastale predvsem tam, kjer so bili kraji pozabljeni od centrov moči, danes pa predstavljajo glavno gonilo razvoja, saj so praktično edine, ki še kaj investirajo. S sedanjim konceptom lokalne samouprave smo vsaj deloma dosegli cilj po skladnem oziroma enakomernem razvoju celotne države. V kolikor bomo dovolili, da vladna koalicija dokonča projekt ukinitve malih občin, ji bomo s tem podelili legitimnost za začetek sistematičnega uničevanja slovenskega podeželja.

Jože Doles,župan občine Bloke