Ljubljana, 28. april 2014 - Vlada RS je poslancu SLS Francu Pukšiču odgovorila na poslansko vprašanje v zvezi z načinom slovenskih priprav na arbitražo. Celoten odgovor si lahko preberete v nadaljevanju.
Vlade Republike Slovenije glede poslanskega vprašanja poslanca Franca Pukšiča izpostavlja, da je predmet spora opredeljen v prvem odstavku 3. člena arbitražnega sporazuma, ki določa, da je naloga arbitražnega sodišča določiti: a) potek meje na kopnem in morju; b) stik Slovenije z odprtim morjem in c) režim za uporabo ustreznih morskih območij.
Republika Slovenija in Republika Hrvaška nista skupaj podrobno določili predmeta spora, kot bi lahko na podlagi drugega odstavka 3. člena arbitražnega sporazuma. Republika Slovenije je zato svoj zahtevek oblikovala v Memorandumu Republike Slovenije z dne 11. februarja 2013, ga dodatno utemeljila in ustrezno odgovorila na navedbe v hrvaškem memorandumu v Proti-memorandumu Republike Slovenije z dne 11. novembra 2013 in nedavno še v Odgovoru Republike Slovenije z dne 26. marca 2014. Republika Slovenija tekom pisne faze postopka ni spreminjala svojega prvotnega zahtevka iz memoranduma. Memorandum Republike Slovenije je potrdil Državni zbor Republike Slovenije, Proti-memorandum in Odgovor na proti-memorandum pa Vlada Republike Slovenije in Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za zunanjo politiko.
Republika Slovenija je podrobno utemeljila pomen stika z odprtim morjem skozi vse razlagalne metode v mednarodnem pravu. Arbitražni sporazum poleg tega v 4. členu določa, da se za določitev stika Slovenije z odprtim morjem in določitev režima za uporabo ustreznih morskih območij poleg mednarodnega prava uporablja še načelo pravičnosti in načelo dobrososedskih odnosov za dosego poštene in pravične odločitve, upoštevajoč vse relevantne okoliščine. V skladu z omenjenim je Republika Slovenija pri argumentaciji svojega zahtevka, poleg mednarodnega prava, uporabila še vrsto argumentov, ki potrjujejo in krepijo slovenski zahtevek in temeljijo na pravičnosti in načelu dobrososedskih odnosov. Dodana vrednost določb Arbitražnega sporazuma glede stika Republike Slovenije z odprtim morjem in režima za uporabo ustreznih morskih območij je, prvič, da je le-ta izrecno določen med nalogami arbitražnega sodišča in drugič, da morajo arbitri pri določitvi le tega upoštevati vrsto relevantnih okoliščin, vključno z načelom pravičnosti, in ne zgolj mednarodno pravo, kot to zagovarja Republika Hrvaška.
Republika Slovenija tako v času priprav kot tudi kasneje pri pripravi Memoranduma Republike Slovenije, Proti-memoranduma Republike Slovenije in Odgovora Republike Slovenije ni bila deležna nikakršnih pritiskov, ki bi omejevali delo pogajalcev ali kasneje slovenske ekipe pri pripravi argumentiranega zahtevka Republike Slovenije. Le-ta dela v dobri veri, z namenom zagotoviti čim boljši rezultat arbitraže glede na obstoječo dokumentacijo.
Naloga Svetovalne skupine za arbitražni sporazum (SSAS), ki jo je ustanovil minister za zunanje zadeve in ki je bila sestavljena iz zunanjih strokovnjakov je bila, da ministru svetujejo pri obravnavi nekaterih strokovnih vprašanj in da pripravijo argumente oz. predlog zahtevka Republike Slovenije pred arbitražnim sodiščem. Naloga članov SSAS, ki so delovali v okviru Podskupine za zgodovino in Podskupine za pravo, je bila tudi priprava in posredovanje relevantne dokumentacije Ministrstvu za zunanje zadeve. Ko je Podskupina za zgodovino izpolnila svoj del naloge, je prenehala s svojim delovanjem, obenem pa so nekateri predstavniki sodelovali pri delu Podskupine za pravo. Tako so bili vsi člani, ki jih navajate v svojem vprašanju, do konca delovanja Podskupine za pravo, vključeni v pripravo strokovnih podlag in argumentacije za pripravo slovenskega zahtevka, ki je bil vključen v Memorandum Republike Slovenije. Skupina sicer ni dosegla soglasnega mnenja, vendar je bilo jasno, da je predlog A podprla velika večina strokovnjakov in je bil na koncu tudi sprejet kot uradni zahtevek Republike Slovenije. Kljub prenehanju delovanja omenjenih skupin po oddaji Memoranduma Republike Slovenije je minister za zunanje zadeve pozval vse člane, da v primeru pridobitve dodatne argumentacije, ki bi okrepila slovenski zahtevek, slednjo posredujejo Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije. Od članov, ki so oblikovali takoimenovani predlog B tovrstne dodatne dokumentacije, ki še ne bi bila predstavljena v več kot dvoletnem delu omenjenih skupin, Ministrstvo za zunanje zadeve ni prejelo.
Vlade Republike Slovenije glede poslanskega vprašanja poslanca Franca Pukšiča izpostavlja, da je predmet spora opredeljen v prvem odstavku 3. člena arbitražnega sporazuma, ki določa, da je naloga arbitražnega sodišča določiti: a) potek meje na kopnem in morju; b) stik Slovenije z odprtim morjem in c) režim za uporabo ustreznih morskih območij.
Republika Slovenija in Republika Hrvaška nista skupaj podrobno določili predmeta spora, kot bi lahko na podlagi drugega odstavka 3. člena arbitražnega sporazuma. Republika Slovenije je zato svoj zahtevek oblikovala v Memorandumu Republike Slovenije z dne 11. februarja 2013, ga dodatno utemeljila in ustrezno odgovorila na navedbe v hrvaškem memorandumu v Proti-memorandumu Republike Slovenije z dne 11. novembra 2013 in nedavno še v Odgovoru Republike Slovenije z dne 26. marca 2014. Republika Slovenija tekom pisne faze postopka ni spreminjala svojega prvotnega zahtevka iz memoranduma. Memorandum Republike Slovenije je potrdil Državni zbor Republike Slovenije, Proti-memorandum in Odgovor na proti-memorandum pa Vlada Republike Slovenije in Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za zunanjo politiko.
Republika Slovenija je podrobno utemeljila pomen stika z odprtim morjem skozi vse razlagalne metode v mednarodnem pravu. Arbitražni sporazum poleg tega v 4. členu določa, da se za določitev stika Slovenije z odprtim morjem in določitev režima za uporabo ustreznih morskih območij poleg mednarodnega prava uporablja še načelo pravičnosti in načelo dobrososedskih odnosov za dosego poštene in pravične odločitve, upoštevajoč vse relevantne okoliščine. V skladu z omenjenim je Republika Slovenija pri argumentaciji svojega zahtevka, poleg mednarodnega prava, uporabila še vrsto argumentov, ki potrjujejo in krepijo slovenski zahtevek in temeljijo na pravičnosti in načelu dobrososedskih odnosov. Dodana vrednost določb Arbitražnega sporazuma glede stika Republike Slovenije z odprtim morjem in režima za uporabo ustreznih morskih območij je, prvič, da je le-ta izrecno določen med nalogami arbitražnega sodišča in drugič, da morajo arbitri pri določitvi le tega upoštevati vrsto relevantnih okoliščin, vključno z načelom pravičnosti, in ne zgolj mednarodno pravo, kot to zagovarja Republika Hrvaška.
Republika Slovenija tako v času priprav kot tudi kasneje pri pripravi Memoranduma Republike Slovenije, Proti-memoranduma Republike Slovenije in Odgovora Republike Slovenije ni bila deležna nikakršnih pritiskov, ki bi omejevali delo pogajalcev ali kasneje slovenske ekipe pri pripravi argumentiranega zahtevka Republike Slovenije. Le-ta dela v dobri veri, z namenom zagotoviti čim boljši rezultat arbitraže glede na obstoječo dokumentacijo.
Naloga Svetovalne skupine za arbitražni sporazum (SSAS), ki jo je ustanovil minister za zunanje zadeve in ki je bila sestavljena iz zunanjih strokovnjakov je bila, da ministru svetujejo pri obravnavi nekaterih strokovnih vprašanj in da pripravijo argumente oz. predlog zahtevka Republike Slovenije pred arbitražnim sodiščem. Naloga članov SSAS, ki so delovali v okviru Podskupine za zgodovino in Podskupine za pravo, je bila tudi priprava in posredovanje relevantne dokumentacije Ministrstvu za zunanje zadeve. Ko je Podskupina za zgodovino izpolnila svoj del naloge, je prenehala s svojim delovanjem, obenem pa so nekateri predstavniki sodelovali pri delu Podskupine za pravo. Tako so bili vsi člani, ki jih navajate v svojem vprašanju, do konca delovanja Podskupine za pravo, vključeni v pripravo strokovnih podlag in argumentacije za pripravo slovenskega zahtevka, ki je bil vključen v Memorandum Republike Slovenije. Skupina sicer ni dosegla soglasnega mnenja, vendar je bilo jasno, da je predlog A podprla velika večina strokovnjakov in je bil na koncu tudi sprejet kot uradni zahtevek Republike Slovenije. Kljub prenehanju delovanja omenjenih skupin po oddaji Memoranduma Republike Slovenije je minister za zunanje zadeve pozval vse člane, da v primeru pridobitve dodatne argumentacije, ki bi okrepila slovenski zahtevek, slednjo posredujejo Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije. Od članov, ki so oblikovali takoimenovani predlog B tovrstne dodatne dokumentacije, ki še ne bi bila predstavljena v več kot dvoletnem delu omenjenih skupin, Ministrstvo za zunanje zadeve ni prejelo.
