Ljubljana, 11. november 2016 – V Posavskem obzorniku lahko berete intervju s sevniškim županom Srečkom Ocvirkom, ki je spregovoril o gospodarstvu, investicijah in projektih v Občini Sevnica. Članek podajamo v nadaljevanju v celoti.
POSAVSKI OBZORNIK, 10. november 2016
Srečko Ocvirk_ Kar nekaj podjetij je začelo graditi, kar je ohrabrujoče
Pogovor z županom Srečkom Ocvirkom, inženirjem agronomije iz Podvrha pri Zabukovju, ki vodi sevniško občino od leta 2008, je potekal v delovnem okolju, med papirji in načrti različnih projektov - v pisarni, v kateri skoraj vsak dan sprejme tudi koga izmed občanov, ki želi, da bi mu vodstvo občine prisluhnilo ter pomagalo pri reševanju težav.
Kateri so najpomembnejši in uspešno izpeljani projekti od lanskega do letošnjega občinskega praznika?
Zagotovo sta najpomembnejša projekta tako v izvedbenem kot v finančnem smislu izgradnja osnovne šole v Tržišču in telovadnice v Šentjanžu. Obstaja pa še veliko manjših projektov, ki ravno tako pomembno vplivajo na življenje in delo občanov, pa naj si bodo to novi mostovi, novi odseki cest ali pa priključevanje na vodooskrbno mrežo. Kot pomembna, a finančno nekoliko manj zahtevna lahko izpostavim tudi nova avtobusna postajališča, kolesarnice, posodabljanje Tončkovega doma na Lisci in tako dalje. Zelo pridni sta v investicijskem smislu tudi osrednji zdravstveni instituciji, zdravstveni dom in lekarna, ki prav tako posodabljata oziroma dograjujeta z lastnimi finančnimi sredstvi.
So investicije na področju predšolske in šolske vzgoje zaključene?
Predšolska vzgoja in osnovnošolsko izobraževanje sta zelo živa sistema in potrebe v teh dveh sistemih so stalne. Največje investicije na tem področju so se res zaključile, a potreb je še veliko, čeprav so nekoliko manjše in finančno manj zahtevne, vendar pa izredno pomembne, tako da bomo v naslednjem letu nadaljevali z investicijami. V Šentjanžu bo potekala ureditev kotlovnice ter projektiranje zunanjih površin in šolske kuhinje, na Studencu bo potekala dograditev vrtca pri tamkajšnji osnovni šoli, pripravljamo projekt za obnovo Osnovne šole Ane Gale, uredili bomo okolico šole v Loki, preverili bomo potrebe po dodatnih prostorih v Osnovni šoli Boštanj zaradi vrtca, saj želimo, da se predšolska vzgoja in šolstvo ohranjata na eni lokaciji. Obseg investicij se torej zmanjšuje, ni pa se prekinil.
Katere večje investicije predvideva predlog proračuna za prihodnje leto?
Velike investicije, ki najbolj zaznamujejo proračun, se vedno pripravljajo več let in so izražene iz pričakovanj ter potreb in so ključne za napredek ter razvoj na posameznem področju. Novi dve investiciji, ki bosta močno zaznamovali proračun oziroma življenje in delo, sta pričetek gradnje stadiona, kjer gre za pripravo zemljišč, stabilizacijo terena in ostala pripravljalna dela, ter ureditev mestne ploščadi v novem sevniškem mestnem jedru. Gre za kompleksno ureditev okolice spomenika, ki je zavarovan kot kulturni objekt. V bližini je parkirišče, ki je potrebno ureditve, in železniška postaja, ki jo želimo bolj povezati z avtobusno postajo, saj želimo v prihodnjem letu uvesti sodoben mestni promet. Ta projekt usklajujemo s Celostno prometno strategijo občine Sevnica, povezujemo pa se tudi s Slovenskimi železnicami.
Številna delujoča društva bi si želela več občinskega denarja, ker naj bi bilo sicer ogroženo njihovo delovanje …
Občina na več segmentih, na več načinov podpira delovanje društev. Zelo pomembno, pravzaprav ključno je, ali imajo društva zagotovljeno osnovno infrastrukturo in v tem delu se mi zdi, da smo uspešni. Imamo športne objekte, kulturne dvorane. Tudi sredstva skušamo zagotoviti v čim višji možni meri, saj se zavedamo, da so društva temelj družbene vitalnosti in raznoliki dogodki, raznoliko dogajanje, pa naj si bo to kulturno, športno in ostalo, je ključ do družbene povezanosti, saj društveno življenje povezuje vse generacije in zagotavlja kvalitetno preživljanje prostega časa. Tu se sicer včasih poraja vprašanje profesionalizma, ki mora v finančnem smislu temeljiti na drugih osnovah - osnova ne more biti občinski proračun. Moram pa reči, da zaradi pomanjkanja sredstev doslej še nobeno društvo ni zaprlo svojih vrat, ampak zaradi pomanjkanja ljudi, ki bi se udejstvovali.
Iz leta v leto predstavlja višji finančni vložek tudi skrb za starejše ter socialno šibkejše občanke in občane.
Skrb za starejše, mlajše, šibkejše in socialno ogrožene je trajna skrb lokalne skupnosti, pa še zdaleč ne samo v zakonskem smislu, temveč tudi v smislu etike in družbene odgovornosti. Problematika starajoče se družbe je tendenca Slovenije, ne le sevniške občine, je posledica razvojno-civilizacijskih sprememb načina življenja. Temu se je treba prilagajati z ustreznim podpornim okoljem, ki omogoča dlje aktivnim občanom ustrezno življenje in delovanje. Uspešen model je vzorec bivalne enote za socialno šibkejše, ki je bila vzpostavljena v preteklem letu; dobro deluje program centra za socialno delo Pomoč družini na domu; varovana stanovanja za starejše osebe pa so nekoliko zahtevnejši projekt. Tukaj potrebujemo partnerstvo domov za starejše, stanovanjskega sklada in zasebnih vlagateljev.
Eden ključnih elementov kakovosti bivanja je uspešno delujoče gospodarstvo, kako ga občina lahko podpre?
Najbolj ključna za delo v gospodarstvu je davčna politika, ki ni v domeni občine. Občina s svojimi ukrepi lahko v manjšem delu, ampak tudi zelo pomembnem, vpliva na razvoj gospodarstva. Ukrepe, ki so proaktivni in sledijo potrebam gospodarstva, vključujemo že v proračunu, del ukrepov pa predstavljajo neposredne spodbude za gospodarstvo in kmetijstvo. Večji, velikokrat tudi bistven del pa predstavljajo ukrepi v smislu zagotavljanja komunalne in druge javne infrastrukture v poslovnih conah in na območju gospodarskih con. Dodatno se v letošnjem proračunu izvaja štipendiranje deficitarnih poklicev, v kmetijstvu ravno tako štipendiramo mlade prevzemnike kmetij. Eden od ukrepov je tudi stalno spreminjanje prostorskih načrtov na podlagi potreb gospodarstva.
In kakšno je gospodarsko stanje v občini?
Sevnica je najstarejši industrijski kraj v Posavju, to je dejstvo. Ker pa je industrija povečini odvisna od globalnih trgov, se je le-ta v sevniški občini močno spremenila - nekoč veliki zaposlovalci so postali manjši zaposlovalci, a najbolj pomembno je, da so se podjetja, ki imajo dolgo tradicijo, ohranila. Predelovalne panoge, kot so tekstilna, obutvena in lesna, so iz različnih razlogov marsikje po Sloveniji propadle ali celo dobesedno izginile z zemljevida, pri nas pa ne - sevniška podjetja so prebrodila krizo, postala so ponovno prepoznana kot uspešna in razvojno perspektivna, s surovinami iz domačega okolja, s cilji krožnega gospodarstva.
Se to kaže tudi skozi potrebe po gradnji in dozidavi gospodarskih objektov?
Industrijske in obrtne cone so, lahko rečem, dobro zasedene, vendar se moramo zavedati, da velikih prostih zemljišč za gradnjo zaradi konfiguracije terena žal nimamo. Nekaj hektarske prazne cone v Sevnici ni, prostora pa zmanjkuje že tudi v obstoječih poslovnih conah, kot je denimo na Savski cesti, kjer ni več velikih možnosti za širitev. Nekoliko lažje je v Boštanju, kjer je poslovna cona v enem delu še prazna in pričakuje investitorje. Gre pa za cono, ki je v zasebni lasti. Sicer pa je investicijska aktivnost v gospodarstvu v zadnjem letu precej živahna. Kar nekaj gospodarskih družb, ki delujejo na našem območju, je pričelo z novogradnjo, kar je ohrabrujoče.
Boste še naprej vlagali v razvoj in ohranjanje življenja na podeželju?
Potrebno je slediti potrebam tako mestnega kot podeželskega okolja in sorazmeren razvoj obeh je gotovo ena od prednosti sevniške občine. V samo podeželje je bilo izredno veliko vloženega v pretekli finančni perspektivi, ko smo s pomočjo evropskih sredstev zmanjševali razvojne razlike z gradnjo vodooskrbnih sistemov, z gradnjo optičnega omrežja in s posodobitvami cest. Te posodobitve omogočajo enakomerno poselitev in razvoj kmetijske dejavnosti, ki potrebuje urejeno infrastrukturo. Poseljenost podeželja je ključno za ohranjanje kulturne krajine, kajti neposeljeno območje ni obdelano ni urejeno in v tem je težava, če se podeželje ne razvija.
Smilja Radi
vir_ http_//www.posavskiobzornik.si/panorama/srecko-ocvirk-kar-nekaj-podjetij-je-zacelo-graditi-kar-je-ohrabrujoce
POSAVSKI OBZORNIK, 10. november 2016
Srečko Ocvirk_ Kar nekaj podjetij je začelo graditi, kar je ohrabrujoče
Pogovor z županom Srečkom Ocvirkom, inženirjem agronomije iz Podvrha pri Zabukovju, ki vodi sevniško občino od leta 2008, je potekal v delovnem okolju, med papirji in načrti različnih projektov - v pisarni, v kateri skoraj vsak dan sprejme tudi koga izmed občanov, ki želi, da bi mu vodstvo občine prisluhnilo ter pomagalo pri reševanju težav.
Kateri so najpomembnejši in uspešno izpeljani projekti od lanskega do letošnjega občinskega praznika?
Zagotovo sta najpomembnejša projekta tako v izvedbenem kot v finančnem smislu izgradnja osnovne šole v Tržišču in telovadnice v Šentjanžu. Obstaja pa še veliko manjših projektov, ki ravno tako pomembno vplivajo na življenje in delo občanov, pa naj si bodo to novi mostovi, novi odseki cest ali pa priključevanje na vodooskrbno mrežo. Kot pomembna, a finančno nekoliko manj zahtevna lahko izpostavim tudi nova avtobusna postajališča, kolesarnice, posodabljanje Tončkovega doma na Lisci in tako dalje. Zelo pridni sta v investicijskem smislu tudi osrednji zdravstveni instituciji, zdravstveni dom in lekarna, ki prav tako posodabljata oziroma dograjujeta z lastnimi finančnimi sredstvi.
So investicije na področju predšolske in šolske vzgoje zaključene?
Predšolska vzgoja in osnovnošolsko izobraževanje sta zelo živa sistema in potrebe v teh dveh sistemih so stalne. Največje investicije na tem področju so se res zaključile, a potreb je še veliko, čeprav so nekoliko manjše in finančno manj zahtevne, vendar pa izredno pomembne, tako da bomo v naslednjem letu nadaljevali z investicijami. V Šentjanžu bo potekala ureditev kotlovnice ter projektiranje zunanjih površin in šolske kuhinje, na Studencu bo potekala dograditev vrtca pri tamkajšnji osnovni šoli, pripravljamo projekt za obnovo Osnovne šole Ane Gale, uredili bomo okolico šole v Loki, preverili bomo potrebe po dodatnih prostorih v Osnovni šoli Boštanj zaradi vrtca, saj želimo, da se predšolska vzgoja in šolstvo ohranjata na eni lokaciji. Obseg investicij se torej zmanjšuje, ni pa se prekinil.
Katere večje investicije predvideva predlog proračuna za prihodnje leto?
Velike investicije, ki najbolj zaznamujejo proračun, se vedno pripravljajo več let in so izražene iz pričakovanj ter potreb in so ključne za napredek ter razvoj na posameznem področju. Novi dve investiciji, ki bosta močno zaznamovali proračun oziroma življenje in delo, sta pričetek gradnje stadiona, kjer gre za pripravo zemljišč, stabilizacijo terena in ostala pripravljalna dela, ter ureditev mestne ploščadi v novem sevniškem mestnem jedru. Gre za kompleksno ureditev okolice spomenika, ki je zavarovan kot kulturni objekt. V bližini je parkirišče, ki je potrebno ureditve, in železniška postaja, ki jo želimo bolj povezati z avtobusno postajo, saj želimo v prihodnjem letu uvesti sodoben mestni promet. Ta projekt usklajujemo s Celostno prometno strategijo občine Sevnica, povezujemo pa se tudi s Slovenskimi železnicami.
Številna delujoča društva bi si želela več občinskega denarja, ker naj bi bilo sicer ogroženo njihovo delovanje …
Občina na več segmentih, na več načinov podpira delovanje društev. Zelo pomembno, pravzaprav ključno je, ali imajo društva zagotovljeno osnovno infrastrukturo in v tem delu se mi zdi, da smo uspešni. Imamo športne objekte, kulturne dvorane. Tudi sredstva skušamo zagotoviti v čim višji možni meri, saj se zavedamo, da so društva temelj družbene vitalnosti in raznoliki dogodki, raznoliko dogajanje, pa naj si bo to kulturno, športno in ostalo, je ključ do družbene povezanosti, saj društveno življenje povezuje vse generacije in zagotavlja kvalitetno preživljanje prostega časa. Tu se sicer včasih poraja vprašanje profesionalizma, ki mora v finančnem smislu temeljiti na drugih osnovah - osnova ne more biti občinski proračun. Moram pa reči, da zaradi pomanjkanja sredstev doslej še nobeno društvo ni zaprlo svojih vrat, ampak zaradi pomanjkanja ljudi, ki bi se udejstvovali.
Iz leta v leto predstavlja višji finančni vložek tudi skrb za starejše ter socialno šibkejše občanke in občane.
Skrb za starejše, mlajše, šibkejše in socialno ogrožene je trajna skrb lokalne skupnosti, pa še zdaleč ne samo v zakonskem smislu, temveč tudi v smislu etike in družbene odgovornosti. Problematika starajoče se družbe je tendenca Slovenije, ne le sevniške občine, je posledica razvojno-civilizacijskih sprememb načina življenja. Temu se je treba prilagajati z ustreznim podpornim okoljem, ki omogoča dlje aktivnim občanom ustrezno življenje in delovanje. Uspešen model je vzorec bivalne enote za socialno šibkejše, ki je bila vzpostavljena v preteklem letu; dobro deluje program centra za socialno delo Pomoč družini na domu; varovana stanovanja za starejše osebe pa so nekoliko zahtevnejši projekt. Tukaj potrebujemo partnerstvo domov za starejše, stanovanjskega sklada in zasebnih vlagateljev.
Eden ključnih elementov kakovosti bivanja je uspešno delujoče gospodarstvo, kako ga občina lahko podpre?
Najbolj ključna za delo v gospodarstvu je davčna politika, ki ni v domeni občine. Občina s svojimi ukrepi lahko v manjšem delu, ampak tudi zelo pomembnem, vpliva na razvoj gospodarstva. Ukrepe, ki so proaktivni in sledijo potrebam gospodarstva, vključujemo že v proračunu, del ukrepov pa predstavljajo neposredne spodbude za gospodarstvo in kmetijstvo. Večji, velikokrat tudi bistven del pa predstavljajo ukrepi v smislu zagotavljanja komunalne in druge javne infrastrukture v poslovnih conah in na območju gospodarskih con. Dodatno se v letošnjem proračunu izvaja štipendiranje deficitarnih poklicev, v kmetijstvu ravno tako štipendiramo mlade prevzemnike kmetij. Eden od ukrepov je tudi stalno spreminjanje prostorskih načrtov na podlagi potreb gospodarstva.
In kakšno je gospodarsko stanje v občini?
Sevnica je najstarejši industrijski kraj v Posavju, to je dejstvo. Ker pa je industrija povečini odvisna od globalnih trgov, se je le-ta v sevniški občini močno spremenila - nekoč veliki zaposlovalci so postali manjši zaposlovalci, a najbolj pomembno je, da so se podjetja, ki imajo dolgo tradicijo, ohranila. Predelovalne panoge, kot so tekstilna, obutvena in lesna, so iz različnih razlogov marsikje po Sloveniji propadle ali celo dobesedno izginile z zemljevida, pri nas pa ne - sevniška podjetja so prebrodila krizo, postala so ponovno prepoznana kot uspešna in razvojno perspektivna, s surovinami iz domačega okolja, s cilji krožnega gospodarstva.
Se to kaže tudi skozi potrebe po gradnji in dozidavi gospodarskih objektov?
Industrijske in obrtne cone so, lahko rečem, dobro zasedene, vendar se moramo zavedati, da velikih prostih zemljišč za gradnjo zaradi konfiguracije terena žal nimamo. Nekaj hektarske prazne cone v Sevnici ni, prostora pa zmanjkuje že tudi v obstoječih poslovnih conah, kot je denimo na Savski cesti, kjer ni več velikih možnosti za širitev. Nekoliko lažje je v Boštanju, kjer je poslovna cona v enem delu še prazna in pričakuje investitorje. Gre pa za cono, ki je v zasebni lasti. Sicer pa je investicijska aktivnost v gospodarstvu v zadnjem letu precej živahna. Kar nekaj gospodarskih družb, ki delujejo na našem območju, je pričelo z novogradnjo, kar je ohrabrujoče.
Boste še naprej vlagali v razvoj in ohranjanje življenja na podeželju?
Potrebno je slediti potrebam tako mestnega kot podeželskega okolja in sorazmeren razvoj obeh je gotovo ena od prednosti sevniške občine. V samo podeželje je bilo izredno veliko vloženega v pretekli finančni perspektivi, ko smo s pomočjo evropskih sredstev zmanjševali razvojne razlike z gradnjo vodooskrbnih sistemov, z gradnjo optičnega omrežja in s posodobitvami cest. Te posodobitve omogočajo enakomerno poselitev in razvoj kmetijske dejavnosti, ki potrebuje urejeno infrastrukturo. Poseljenost podeželja je ključno za ohranjanje kulturne krajine, kajti neposeljeno območje ni obdelano ni urejeno in v tem je težava, če se podeželje ne razvija.
Smilja Radi
vir_ http_//www.posavskiobzornik.si/panorama/srecko-ocvirk-kar-nekaj-podjetij-je-zacelo-graditi-kar-je-ohrabrujoce
