Članek
Nekdo mora jokati ....
Objavljeno Oct 07, 2015

V nekem . . . poljskem filmu žena v prometni nesreči izgubi moža in otroka; neko jutro v dneh izgubljenosti v kuhinji naleti na ihtečo hišno pomočnico. "Zakaj jokate?" jo vpraša. "Zato, ker vi ne," ji odgovori med solzami.

O, kako mi je šlo to, skopirano iz komentarja, do srca!

Večkrat se mi zdi, da je tako na svetu, da je vsega dovolj, vsega veliko ... tako hrane, zraka, vode, vseh dobrin, stvarnih in duhovnih, kot tudi lakote, materialnega pomanjkanja, joka, solz, žalosti, srčnih čustev sploh.

Včasih se mi zdi, da če nekdo ne naredi, opravi svojega dela, mora kdo drug ... kot za otrokom mnogokrat pospravijo starši (upravičeno, če je otrok premajhen, in morda po neumnem, če je otrok velik), tako je vsepovsod v življenju. Razumljivo je, da pomagamo človeku, ki ne more sam, da naredimo marsikaj namesto njega ...

Morda tudi joka kdo namesto drugega?

Tudi pokoro dela drug namesto storilca?

Zdi se mi, da je tako, da kot naj bi bilo doma, v gospodinjstvu narejeno vse (če ne delajo vsi, mora pač nekdo več), je tudi s svetom tako. Vse naj bi bilo narejeno. Da je urejeno, uravnoteženo. A če nekdo nečesa noče narediti, ne zna, ne more, ga nič ne pripravi do tega, da bi, ga nič ne prislili (ne pade dovolj globoko, da bi to spoznal, je prepoln samega sebe, da bi si priznal ...), mora morda namesto njega garati (trpeti) nekdo drug - če naj bi bil svet nekako miren, "spravljen" sam s seboj ...

Če nekdo noče, ne zna, ne more jokati ... mora morda namesto njega kdo drug ...?

Ni lahko ... ampak morda je to zvestoba, tudi do samega sebe?

Oct 07, 2015

Anka, res, tisti, ki najdejo smisel trpljenju, naredijo velike stvari! Smisel! Ne to, da je mazohist, pač pa da se ne izogiba trpljenju, ki se mu ne more izogniti, pač pa da ga sprejme in ovrednoti!

Ana <3 .......pravijo, da je še večji smisel v trpljenju, če ga podariš Bogu za prav določen namen.......tudi to ti ga pomaga lažje prestajati

Anka, kako res! To je neka čudna logika ... ti si rekla: božja - in to je gotovo najboljši odgovor! Tolažilni, da ima sploh kakšenm pomen, če trpimo ... Včeraj mi je rekla ena bližnja, da bi neko leto v svojem življenju kar izbrisala, če bi ga lahko - tako hudo je bilo! Če človek trpi z mirnim srcem, potem mora to biti vkalkulirano v dobro sveta - vsaj zame je to logično. Ampak ne trpim prav rada - saj je normalno to, kajne? Najlažje je trpeti, kadar jasno vidimoi smisel, cilj ... npr. ob naporni fizični poti ali pa med porodom, obakrat pričakujemo nek dober cilj. Ali pa med težkim zdravljenjem. Kadar tega upanja ni, je mnogo težje. A: naj bi zaupali, da ni nič brez pomena ... Da se nam niti las ne more izgubiti ... brez božje vednosti ...

Ana.....ob tem tvojem razmišljanju sem pomislila na mnoge , ki kakorkoli trpijo, na duši ali telesu.....pa se mnogi sprašujejo, kaj so zagrešili, da jim je naložen tak križ.....a mnogi trpijo za druge, da se po njih trpljenju nekdo, ki mu ni mar za nič.....odreši......božja logika, ki jo skromna človeška pamet mnogokrat ne razume....