Na spletu sem opazila objavo, ki sem jo skopirala, odrezala sem le avtorja. Včasih me je strah "svobode govora".
Naj povem, da me je groza takihle objav.
Kako se vidi, da avtorica ne pozna nekaterih stvari.
Trdi:
"Muslimani ne napadajo, vera jim tega ne dovoli, prej bodo sebe žrtvovali za svobodo drugih ..."
Potemtakem tudi med kristjani ni nobenega zločinca, saj nam tudi vera ne dovoli ubijanja!
Od kod ima ta oseba take informacije? Ne pozna zgodovine?
Seveda so lahko teroristi plačanci in tudi fanatični "verniki" ali pa kar fanatični verniki, vendar izhajajo pa menda iz muslimanskih korenin - ali pač? Ali se motim? Res je tudi "vera" včasih samo nek okvir, brez resnične vsebine.
Meni se zdi ob vseh teh strašnjih dogajanjih, na Bližnjem vzhodu, pa tudi v Afriki, pa ponekod po Evropi in drugod po svetu, kot bi spet brala Alamuta .. tako se dogaja. Čim več bo junak pobil sovražnikov, nevernikov, tem bližje bo nebesom. In prej bo tam. V nebesih so rajske deklice, čudovita nagrada za junaka, ki umre v boju - naravnost v nebesa gre. Priporočam v branje knjigo Alamut, tukaj imam zapisan nek pogovor s svojim sinom.
Take zgodbe smo brali tudi kot mladi ... kaj se je dogajalo npr. ob vdoru Turkov v naše kraje.
Take zgodbe se dogajajo tudi danes ...
Recimo zgodba iz Jordanije: Živa zažgana. Zgodba se dogaja nekje v 80. letih prejšnjega stoletja. Živa zažgana (zažgana, ker je zanosila, pa ne samo zato, v resnici pri njih deklica ni nič pomenila, oče je rekel, da ima več od krave v hlevu kot od nje ... to je bila vrednost ženske, deklice so večkrat pobili ob rojstvu ...) je uspela pobegniti, rešila jo je človekoljubna organizacija in ubogo dekle je bilo po srečnem spletu okoliščin prepeljano v Evropo ... vendar tudi po mnogih letih na "varnem" v Evropi se ni znebilo strahu pred svojo družino ... Skriva se pod drugim imenom ... Torej: muslimani ne ubijajo? Nobenih bitij, kot piše v nadaljevanju avtorica s spleta?
Brala sem še vsaj dve zgodbi z Bližnjega vzhoda. Ena ima naslov Cena, ki sem jo plačal. Biografija mladega muslimana, ki je mislil, kako bo spreobrnil v islam sovojaka katoličana ... Katoličan ga ni spreobračal, kje pa, celo bal se je, da se musliman spreobrne, saj bi v protikrščanski državi lahko to pomeni nevarnost tudi zanj, kristjana ... Vendar se je zgodilo, da se je musliman spreobrnil v kristjana, za vsako ceno je hotel postati kristjan, katoličan. Res je plačal izredno visoko ceno, krščanske skupnosti so se ga bale sprejeti medse, ker so bile same v nevarnosti že sicer, z njim v svoji sredi bi bile pa še bolj, lastna družina ga je ob odkritju hotela ubiti ... njegovi lastni bratje so streljali nanj, da ga ubijejo, "psa". Pobegnil je z družino v Jemen, iz Sirije v Jemen (vsaj zdi se mi, da iz Sirije ali pa morda iz Iraka ... pišem na pamet), vendar je bil v stalni nevarnosti - kljub spremembi imena. Ko je spoznal, da tudi tam ni varen, je na srečo uspel priti v Evropo, vendar prave varnosti nikjer ne čuti ...
Takih zgodb sem že veliko slišala, brala ... Resničnih zgodb.
In potem berem komentar oz. objavo, da muslimani ne ubijajo, saj jim vera prepoveduje ... Joooj.
Strah me je tega, kako ljudje širijo "novice" - take, kot so jim všeč.
Sploh ne gre vedno za resnico.
V mnogih primerih gre za sovraštvo do krščanstva ... in to morda čisto neosnovano. Pač pogosto gre za to, da ljudje malo vedo, premalo, širijo pa potem svoje "novice" ... Škoda. Jih ne presejajo "sokratsko".
Jaz nisem proti muslimanom, v osnovi sem naklonjena vsem ljudem, tudi džamija v Sloveniji me nič ne spravlja v stisko, vendar trdim, da vsak dober človek spoštuje versko in drugačno svobodo drugih ljudi. Nihče ne bi smel zaradi vere drugega preganjati, kje šele ubi(ja)ti.
Vera brez (dobrih) del je mrtva.
Zame so dobra dela dela ljubezni ... Ljubezni do vseh ...
Pa za druge?
Nov 18, 2015