Vanjo, Bog ve, kaj nas čaka .... Res je pa tudi to, da v Evropi je vse manj otrok in ponekod v velikih hišah in velikih stanovanjih živi komaj kdo, en, dva, trije ljudje. Morda je z ljudmi tako kot z vodo ... steče tja, kjer je prostor ... Sicer pa glede tega, kako in koliko je potrebno pomagati - jaz msilim, da bi ogromno zmogli sami, če bi v družbi prevagala miselnost, naklonjena življenju, naklonjena otrokom. In še nekaj: ko bo zmagala nepotrošniška miselnost, bo mnogo lažje. Kajti to, da res nimajo ljudje niti za hrano, vendar ni skoraj povsod. Mnoge bolj muči "revščina" v primerjavi z drugimi. Revščina, ko ne gre družina na morje. Ko ne grejo an kakšno potovanje. Ko nima otrok nove obutve in nove obleke (ima pa čisto in dobro ohranjeno rabljeno). Ko nima obleke določenih znamk. Ko jedo doma skromneje kot marsikje drugje. Ko nimajo mobitelov in raznih phonov ... Ko ne hodijo na razne plačljive dejavnosti. Mnoge stvari od tega v resnici niso potrebne, le v naši družbi izgleda, da morajo biti. Potem so kakšni otroci ogroženi, se slabo počutijo, v resnici je pa največ vredno, da se imajo doma radi in da jim en toliko v redu gre. Da niso ravno lačni, pa četudi nimajo ne vem kakšne hrane dan za dnem. Saj je lepo rekel Paddy Kelly, da je bilo v njegovi družini lepše, ko so bili revni, kot kasneje, ko so obogateli - potem se niso več toliko potrebovali med seboj in - ker so imeli potem grad - med njimi so v resnici nastale velike razdalje ... http://www.publishwall.si/solzemlje/post/104799/objeti-od-stvari-smo-stisnjeni-objeti-od-ljudi-ljubljeni

Anka, kako zelo se strinjam! BTB <3

Žal znamo biti ljudje zelo kruti in pametni za druge, sami pa delamo iste ali pa še večje "napake"

Babica, tako res je to! Poleg tega drži tudi dejstvo, da družine, ki imajo otroške dodatke in še kaj, marsičesa drugega ne koristijo, kar pa dobijo družine z enim otrokom ali dvema .... In še to: ko ti otroci zrastejo, vrnejo državi s svojim delom vse in še več ... in tudi delajo za pokojnine tistih, ki nimajo otrok ....

difersame, različne misli nas obletavajo ... tudi mene. precej dvomim, da bi sploh kdo spočenjal namerno otroka v zelo slabe okoliščine. tako da ... pomagajmo, kadar moremo, sicer pa ne sodimo ... ne poznamo ozadja ... vsaj jaz tako čutim (ampak hkrati vem, da ni vedno enostavno ne soditi, saj izhajamo iz vsakovrstnih izkušenj in marsičesa ne razumemo ....)

Babica, tudi jaz sem zelo vesela, da si! <3 Kaj je revščina in kaj ne, je pa pogosto zelo individulna ugotovitev in je veliko odvisno od primerjanja z drugimi. Pred kratkim sem nekje brala, kako neka mama jamra, da njeni otroci nimajo mobitelov. Vem pa za drugo mamo, ki je otrokom vzela mobitele, ker je ugotovila, da ko otroka kliče, največkrat ni dosegljiv. Mnogokrat mobitele uporabljajo predvsem za igrice ali pa nenujen sms-e (se je zgodilo, da je moj sin dobil 200 sms-ov - tako malo za hec - en sam je to naredil za hec - in potem moj sin ni opazil NUJNEGA sms-a ... V glavnem: nujno je imeti solidno streho nad glavo, nekaj obleke in toliko hrane, da nismo lačni, in naj bo en toliko ranolika. Potem potrebujeo otroci stvari za šolo, ampak ni potrebno imeti "najboljših", tudi najboljše bodo postopoma verjetno končale v smeteh .... Marsikaj, kaj si pa ljudje želijo (želimo?), je pa v resnici nenujno .... Želim ti še veliko lepega v krogu tvoje družine in prijateljev!

Laščan, kredite? Kako misliš to? Kredite, da bo otrok hodil v šolo ali kaj? Zakaj bi imel človek kredit, če ima otroka? Navsezadnje, če ima človek otroka, nekaj da tudi država, če je po dohodku ne vem kje. ... no, upam pa, da ni potreben kredit - za spočetje :P ;) (če gre za spočetje po naravni poti.)

Prezgodaj poročen, kaj ne pravi statistika: 1, 2? Žalostna statistika. In potem se oponese "imetje otrok" tistim, ki jih želijo imeti! :(

Ja, če podpišeš pogodbo, da bo tvoj otrok plačeval tvoje kredite :)

So zakonski pari, ki si danes res težko privoščijo otroka, se pa bližajo časi, ko bodo k nam prišli ljudje, ki si otrok sploh ne bi moglo privoščiti. A si jih bodo in to več otrok, 5, 6,........ In tem ljudem bodo morali pomagati preživeti otroke tudi naši, ki si otroke težko privoščijo ali pa si jih ne privoščijo!

Babica, joj, škoda .... Zelo mi je žal, tvoji komentarji so vedno tako iz srca! <3 Morda pa lahko vprašam uredništvo, kaj se je zgodilo ...

Bernardka, kako zelo se strinjam! Materialni pogoji niti ne pomenijo, da bi ljudje želeli imeti otroke. Sicer pa je imela cesarica Marija Terezija kar precej otrok ;) Ljubezen naj bi bilo glavno merilo - in prav je, da družba pomaga, kadar/če je potrebno. Hkrati je pa bolj prijetno pomagati, kadar vidimo hvaležnost in tudi zavzetost, da bi prejemniki pomoči sami naredili čim več.

Pravica rojstva nam je dana ne iz strani ljudi temveč narave, življenja samega. Kdo bi torej imel pravico soditi kdaj in kdo lahko ima otroka? Nihče. Materialne dobrine so pomembe vsekakor za dobrobit nas samih in naših otrok in če se ozremo le nekaj desetlet nazaj so bile družine ki so imele po 10 otrok, danes je povprečje dva na zakonca. Mnogo staršev ima vsega dovolj, otroku nudijo vse materialne dobrine, najboljše računalnike, pametne telefone ... a tisto po čemer otrok hrepeni po preprosti ljubezni in času ki bi ga preživel s starši. le tega nima. Vsak starš, ki ljubi svojega otroka bo zanj poskrbel po svojih najboljših močeh! Reven ali bogat starševski nagon vedno prevlada. Zgodovina nas uči da so revni kmetje vedno imeli velike družine, gospoda pa enega ali dva naslednika. Ne gledena to kaj imaš, pomembno je koliko si pripravjen storiti, žrtvovati za svojo srečo za svojo družino. Nihče nima pravice soditi,morda bo ta nerojeni otrok živel boljše življenje kot marsikateri od otrok ljjudi ki si drznejo soditi temu paru. Živi in pusti živeti.

Rastko, seveda je padec rasti prebivalstva, ko pa tako ponujajo splav in kontracepcijo vsepovsod in hkrati poudarjajo komot življenje ... Poleg tega najbrž tudi okolje samo vpliva na rodnost, hormoni iz kontracepcijskih tablet, ki pridejo v okolje in vplivajo tudi na pitno vodo!!! (ki je pitna s hormoni) zmanjšujejo plodnost ljudi, ki naj bi rojevali .... Včasihn je verjetno večini ljudem nekaj pomenilo, da imajo otroka ... danes nekateri sploh en želijo imeti otrok. Na nek način je logično, da za stare ljudi vsaj nekoliko poskrbijo otroci ... počasi se bodo pa postarali ljudje, ki lastne (in tudi druge) otroke odklanjajo ... (Sicer pa jaz ne bi želela biti na stara leta breme, nikomur, tudi lastnim otrokom ne.)

Anka, jaz čutim kot ti.Super sicer je, če so pogoji, ampak če ni vse, še ne pomeni, da ne bo sreče. Ljubezen je glavna! Ljubezen potem pomaga reševat situacijo, ko kdaj ne gre vse v redu. Ljubezen, potrpežljivost, preproščina, skromnost ... te lastnosti so res nadvse dobrodošle. Koliko ljudi je nam, meni sodilo. Postopoma sem prišla do tega, da mi sme kaj reči samo tisti, od katerega jaz zahtevam pomoč. Ampak ker od nikogar ne zahtevam pomoči, tudi nimajo kaj kritizirati in precenjevati. Torej se smem odmakniti od teh ljudi in mi ni potrebno jemati resno njihovih pripomb. (Zaboli pa vseeno kdaj ...) Če bi imela zelo veliko denarja, bi vseeno marsičesa ne kupila, kar kupijo drugi - preprosto zato, ker tistega ne potrebujem ...

država tajno dela na zmanjševanju rojstev otrok, da ima izgovor, da lahko zaradi padca natalitete uvaža begunce in migrante, da bo pod krinko multikulturnosti EU postala gladiatorska arena, .... pojava umetnega padca rodnosti so deležne vse države EU,...

Prezgodajporočen, no, tako pridemo do Zaharijeve zgodbe .... ;) Upam, da so ti dani otroci in da ti ni žal, da si poročen ....

Kdo ima lahko otroke? In kdo je tisti, ki lahko o tem presoja? Ja zanimivi vprašanji..... Nekateri so mnenja, da ima lahko otroka le nekdo, ki mu bo lahko nudil vso komoditeto in luksuz.....spet drugi, da le tisti, ki bodo skrbeli zanj in ga ljubili..... Ko se je moj sin poročil, se je celo moja sestra zgražala, da tega svet še ni videl, da se poroča nekdo, ki še ni doštudiral, ki nima službe, ki nima hiše......a dobil je službo, sičer šele po dveh letih in ta čas tudi hčerkico, za katero prav lepo skrbita z ženo in ne živijo v pomanjkanju, čeprav ima sin zelo majhno plačo, a imajo tudi majhne potrebe..... Koliko jih razmišlja kot moja sestra, potem pa čakajo, da bodo prišli otroci, pa jih ni..... Priseljenci iz biše Jugoslavije, predvsem Albanci imajo tudi mnogo otrok, in od države dobivajo visoke socialne dodatke in pomoči, prav tako cigani....a le ti koga vprašajo, če imajo lahko otroke??!! Potem pa le ti sestradani tavajo naokoli, kradejo.... Za mene je prav, da ima otroka ta, ki ga bo ljubil, ki mu bo dal jesti in ki bi dal celo življenje zanj....a kdo sem jaz, da bi komurkoli sodila in ga presojala, saj je v vsakem pogledu otrok zame nekaj svetega!

Marta, to, kar ti čutiš, je meni blizu. Poznam tudi občutke ljudi, ki so par, ki pričakuje otroka, napadli. Namreč, mislim, da je razumljivo, da se vsak kdaj vpraša, če je vsak naredil vse, kar je lahko, da bi se preživel sam. Hkrati se prav lahko zavemo tega, da so kakšni ljudje v službah mnogo bolje plačani od drugih - pa mogoče ne delajo nič več kot tisti, ki dobijo (ne bom rekla: zaslužijo) majhne plače. Po moje se vedno v življenju srečujejo z vsem tem. Tudi ko damo, včasih ugotovimo, da naš dar ni bil "potreben" oz. ne uporabljen tako, kot bi si mi želeli. Gregorčič ima prav!