@enstarček, hvala. Prav imaš, do prakticiranja mi je. Potegovanje za pravice živali = potegovanje za človekove pravice: https://leonkralj.blogspot.si/2016/04/medsebojna-prepletenost-clovekovih.html

Ana, verjamem, da ti "zmanjkuje moči", saj vsi slej ko prej pridemo do spoznanja, da uporabe živali ni mogoče moralno upravičiti. Toda resnične žrtve nismo mi. Živali so tiste, ki jim zares zmanjkuje moči. Na desetine milijard jih vsako minuto vsakega dneva čaka na našo odločitev, medtem pa mi pestujemo naše brbončice ter obenem razglašamo, da imamo radi živali. Po eni strani ostro obsojamo pasje boje in številne druge oblike mučenja živali, po drugi strani pa sami vsakodnevno na jedilno mizo postavljamo rezultate "pasjih bojev". Živali nam zaupajo in mi jih izdamo. Vsakič znova. Čas bi že bil, da malodušje in objestnost zamenjamo za pravičnost in postanemo vegani. Skrajni čas. https://www.youtube.com/watch?v=g4UjkQ99u7s

Sponko Ne glede na tip reje, kokoši VEDNO izgubljajo mineralne snovi z valjenjem jajc ter odvzemanjem le-teh s strani človeka. Vedno. In tudi, če to ne bi bilo res (pa je), še vedno nimamo NOBENEGA (niti enega!) utemeljenega razloga za povzročanje trpljenja in smrti (zasužnjevanje, rutinsko ubijanje piščančkov moškega spola ter naposled sekanje glav kokošim, ko jim "produktivnost" upade), saj sploh ne rabimo jesti jajc. Vsakršno ugibanje o detajlih ene in druge oblike reje povsem zgreši bistvo. Namreč, iskati "bistvene" moralne razlike med baterijsko in "prosto" (ki to sploh ni) rejo, je enako kot bi iskali "bistvene" moralne razlike med zapiranjem otroških spolnih sužnjev v manjšo ali malce večjo ječo. Ali je bolje, če jih zapirajo v malce večjo ječo? Zagotovo. Toda to ne pomeni, da je ob zapiranju v večjo ječo potem z "industrijo" spolnega zasužnjevanja otrok vse v najlepšem redu, kajne? Enako velja v kateremkoli drugem primeru kršenja temeljnih pravic kogarkoli - tudi živali. Vprašanje ni kako velika naj bo kletka za živali, pač pa je vprašanje, ki bi si ga morali zastaviti "Kaj živali SPLOH počno v kletkah?" Problem ni v NAČINU izkoriščanja, temveč v tem, da to sploh počnemo. P.s. Preberi tale blog: https://leonkralj.blogspot.si/2015/09/razumeti-stalisce-pristasev-welfare.html

Ana Kos in Sponko! Karkoli so vaju že učili na podeželju, ko sta bila še otroka in KATEROKOLI knjigo bosta odprla danes, ki govori o reji kokoši, vedita, da so te informacije podane oz. napisane s strani sistema, ki izkorišča živali za človekov namen. Se pravi, VSA ustna izročila in VSA tovrstna literatura je pisana z zelo jasno agendo: kako kar najučinkoviteje rediti živali (kokoši), da bo naše "zadovoljstvo" (=bera jajc, mesa, mleka ali česarkoli že) največje. Iluzorno je pričakovati, da bomo v takšnem "izobraževalnem gradivu" našli vsebino, ki govori s perspektive interesa živali, kajne? Za resnično razumevanje tega kar delamo živalim, bo torej potrebno vse kaj drugega kot odpreti kmetijski priročnik. Potrebno bo odpreti srce. http://www.eatlikeyoucarebook.com/slovenscaron269ina-slovenian.html

http://www.publishwall.si/solzemlje/post/97092/jajca-od-0-do-3-in-se-kaj-o-njih

Živjo, Ana! Pozdravljam tvojo pripravljenost razmišljati o tej nadvse pomembni tematiki! Kot razpoznavam iz tvojih ostalih blog zapisov, si verujoča oseba. Vera med drugim pravi tudi "Ne ubijaj!". Kot vem, ob tej Božji zapovedi ni pripisa: "Ne ubijaj, ... razen, če ima žrtev krila, krzno, rogove, kopita ali plavuti." Kajne? Kljub temu, da po vsej najini zgodovini komuniciranja zdaj že točno veš, da je izkoriščati ter ubijati živali nemoralno in da je žal dejstvo takšno, da še vedno nisi veganka (upam, da to postaneš čimprej), se mi dopade, da si dovoliš samokritiko in preizpraševanje o tem ali je prav to kar so nas učili. Vsakomur pripada pravica razmišljati s svojo glavo in prav je, da jo izkoristimo. Pravzaprav je greh, če jo ne. Sami moramo sprejemati svoje odločitve, nihče se ne more odločati namesto nas. Izkoristiti in ubiti nedolžno čuteče bitje je VEDNO nemoralno, ne glede to, da so nam že od malih nog vcepljali nasprotno. Veganstvo ni "dieta" ali "način življenja", ampak vprašanje temeljne pravičnosti. Odločitev za veganstvo je odločitev za spoštovanje vseh čutečih bitij in priznanje njihove edinstvenosti. Vsi moramo imeti ENO temeljno pravico - pravico do tega, da nismo obravnavani kot lastnina drugega človeka oz. vir za potešitev njegovih interesov. Ta osnovna pravica MORA pripadati VSEM nam, ne glede na barvo kože, spol, veroizpoved, etnično pripadnost, spolno usmerjenost, starost, intelekt ali življenjsko vrsto. Zavrniti je potrebno vse oblike diskriminacije. Nobena ženska ni kriva, da je prišla na svet kot ženska v patriarhalni, seksistični in šovinistični družbi. Nobena vojna sirota ni kriva, da se je rodila v predelu sveta, kjer divja vojna in ji je vzela starše, ter noben zlorabljen otrok ni kriv, da je prišel na svet kot otrok nasilnih staršev. In ravno tako ni nobena kokoš, pujsek, krava ali ovčka kriva, da je prišla na svet kot kokoš, pujsek, krava ali ovčka. Če zavračamo rasizem, seksizem, zlorabo otrok, je naša moralna DOLŽNOST, da zavrnemo tudi specizem (diskriminacijo druge življenjske vrste - živali). Sicer nismo v ničemer drugačni od tistih, ki se poslužujejo katerekoli druge oblike diskriminacije. Ana, dovoli, da ti zdaj odgovorim tudi na tvoja dva tokratna pomisleka, ki si ju izpostavila: 1. Praviš, da "je razlika [med ubojem iz sadizma in ubojem iz gurmanstva] v tem, kako kdo ubije. Ubije tako, da bi žival čim manj trpela ... ali pa trpinči žival ..." Glede na to, da ni NOBENE POTREBE ubijati živali, je razglabljanje o "humanem" uboju popolnoma odveč, saj zgreši bistvo. Težava ni v NAČINU izkoriščanja živali, temveč v tem, da jih SPLOH izkoriščamo. Problem je torej v uporabi živali. Samo pomisli. Na primer: recimo, da bi se zvečer, ko greš spat, nekdo pritihotapil v tvojo spalnico in te ustrelil med spanjem. Če bi to storil na "pravilen" način, se sploh ne bi zavedala kaj te je doletelo, bila bi samo v trenutku mrtva. Ali je slabše zate, če bi te, preden bi te ubil, ta morilec še mučil? Zagotovo. Toda tudi smrt brez predhodnega mučenja bi še vedno pomenila, da ti je ta človek škodoval, kajne? Vzel ti je življenje in ti onemogočil tvojo težnjo po nadaljevanju življenja. In ta tvoja težnja se razlikuje od težnje, da ne bi trpela. Ne želiš trpeti. Vendar ne želiš niti umreti. In enako je z živalmi. Veliko ljudi misli, da živali sicer nočejo trpeti, vendar da živalim ni mar, če umrejo. Češ, da živali zanima samo to, da umrejo neboleče. Problem za žival naj bi torej bilo trpljenje, ne smrt. Takšno razmišljanje je navzoče že približno 200 let (v začetku 19.stoletja ga je prvi uvedel angleški pravnik in filozof Jeremy Bentham). To zgrešeno razmišljanje predpostavlja, da živali nimajo nikakršne težnje ali želje po nadaljevanju življenja. Se pravi, da nimajo nikakršne težnje ali želje, da bi ostale žive. Sploh ni čudno, da se še dandanes oklepamo 200 let trajajoče in zastarele ideje, saj nam le-ta omogoča, da se počutimo bolje ob ubijanju živali za hrano. Naravnost absurdno je reči, da smrt ne škodi kateremukoli čutečemu bitju. Občutki čutečih bitij se niso razvili, da bi bili sami sebi namen, pač pa bitja po njihovi zaslugi prepoznavajo nevarne situacije, ki ogrožajo njihovo preživetje. Glavni smoter občutkov je nadaljevanje življenja. Zato imamo vsa čuteča bitja željo ostati živa, željo po – živeti. Če rečemo, da smrt (četudi neboleča ali "humana") ne prizadene živali, je to podobno, kot bi rekli, da bitje z očmi nima interesa, da bi še naprej videlo, zato mu z oslepitvijo ne škodujemo. Mislim, da ni potrebno utemeljevati kako zelo sprevrženo je takšno razmišljanje. Sicer pa, kot sem že zapisal zgoraj: Ker človek sploh ne rabi uživati hrane živalskega izvora za svoje zdravje, je potemtakem nepotrebno VSAKRŠNO trpljenje. V trenutku, ko začnemo govoriti o izogibanju povzročanja "nepotrebnega" trpljenja v okviru dejavnosti, ki je sama nepotrebna, govorimo nesmisle in smo zgrešili bistvo. Problematiko zavzemanja za "humano" izkoriščanje živali zelo dobro opiše blog z naslovom MORALNE ZABLODE ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV ZA PRAVICE ŽIVALI, ki sem ga prevedel v slovenščino. Dostopen je tule: http://leonkralj.blogspot.si/2016/01/moralne-zablode-organizacij-in-drustev.html 2. Zapisala si tudi, da je razlika med tem ali "nekdo ubije žival za zabavo ali pa za hrano (Eskimi bi verjetno težko preživeli brez živali." Ana, razlika je le navidezna oz. psihološka, toda moralne razlike med tema dvema vzgiboma ni nobene. Ubiti nedolžnega je VEDNO nemoralno. Veganstvo je moralna osnova kjerkoli - v vseh predelih sveta, enako kot je v vseh predelih sveta moralna osnova ne zasužnjevati in ubijati soljudi (ne glede na to ali se to ponekod dejansko dogaja). Če človek obtiči v določenih situacijah ali se znajde v okoliščinah, v katerih "mora nujno" ubiti žival, da preživi (npr. ob nerazpoložljivosti rastlinske hrane), potem je ta uboj "upravičen" v smislu lastnega preživetja, toda ne v smislu moralnosti. Ubiti nedolžnega je VEDNO nemoralno. Za lažje razumevanje: predstavljaj si, da se znajdeš na samotnem otoku skupaj s še enim človekom, kjer nimata nobene hrane in grozno stradata, dobesedno umirata od lakote. Ali je prav, da svojega sotrpina ubiješ in poješ ter si tako povečaš možnosti za lastno preživetje? (takšne situacije so se že večkrat v resnici dogajale) Takšno tvojo potezo bi lahko nekako razumeli in jo vzeli za "upravičeno", toda v vsakem primeru je to še vedno umor. In enako je z živalmi. Ubiti žival v situaciji, ko stradaš in umiraš od lakote, je morda "razumljivo", toda še vedno je to umor. Toda NIHČE med nami se ne nahaja v takšni situaciji. Vsi imamo na voljo ogromno izbire rastlinske prehrane, zato ni izgovora, ki bi lahko moralno upravičil uboj živali. Še beseda ali dve o Eskimih ... Ker Eskimi pojedo ogromno mesa in rib, so si "za nagrado" prislužili največjo stopnjo osteoporoze in srčno-žilnih bolezni na svetu ter najnižjo povprečno življenjsko dobo (50 let). To potrjujejo vse zadnje raziskave, ki dokazujejo nastanek in razvoj zdravstvenih težav z njihovim pretežno ribjim jedilnikom. Znanstveniki zdaj ugotavljajo, da je bil v preteklosti njihov jedilnik zmotno označen kot "zdrav za srce" in ga dandanes upravičeno označujejo za smrtno nevarnega. Skratka, nihče med nami ni v situaciji, ki bi zahtevala uboj živali za naše preživetje. Ubijamo jih izključno zato, ker uživamo v rezultatih tega ubijanja (v okusu mesa, mleka, sira, jajc, itd.). In če se zgražamo nad nekom, ki muči in ubija živali (pse, mačke) "iz užitka" ali "za zabavo", se je treba spomniti, da mi počnemo ENAKO stvar. In če trdimo, da ni prav trpinčiti, izkoriščati in ubijati živali iz užitka, potem nimamo druge izbire, kot da postanemo vegani. P.s. Ana, si že prebrala knjigo ETIKA V KUHINJI?

Naj še jaz dodam nekaj, kar je zapisal Tolstoj: "Dokler bodo obstajale klavnice, tako dolgo se bodo ljudje pobijali med seboj." In še ena Tolstojeva žlahtna misel, ki se nekako navezuje tudi na prejšnjo: "Vsi bi radi spremenili svet, a nihče ne želi spremeniti samega sebe." http://leonkralj.blogspot.si/

Zmanjkalo mi je moči za debatiranje o tej tematiki :) Sponko, zarodek jemlje in daje. :) Kot vsak od nas.

Sponko, preberi si nadaljevanje, kjer sem zapisal: "Je mar odločitev za nosečnost sprožena z namenom okoriščanja na račun otroka, kot to velja za odločitev za konzumiranje jajc, mleka ali mesa in okoriščanje na račun živali? Seveda ne." (vabljen tudi k branju preostanka komentarja)

Navajam Anin zapis: »Kure z jajci morda res izgubljajo določene snovi, toda s hrano jih tudi dobijo!!!! Tudi nosečnica določene snovi prispeva, da živi njen otrok.« Ana, tvoja analogija je žal (ponovno) zgrešena. Mar nosečnica karkoli jemlje svojemu nerojenemu otroku in ga izkorišča, kot to počnemo kokošim in ostalim udomačenim živalim? Ne. Je mar odločitev za nosečnost (če je le-ta načrtovana) sprožena z namenom okoriščanja na račun otroka, kot to velja za odločitev za konzumiranje jajc, mleka ali mesa in okoriščanje na račun živali? Seveda ne. Primer, ki si ga podala je zato vsebinsko in pomensko popolnoma drugačen (v vseh ozirih). Skratka, ključno vprašanje, ki bi si ga morali v tem primeru zastaviti je sledeče: Ali lahko "skrb" za našo žrtev upraviči to, da jo zatiramo, trpinčimo oz. ubijemo? Se mar z nudenjem hrane res lahko moralno odkupimo za to, da jo prikrajšamo za življenje? Živali uporabljamo v vsemogoče namene, ki niso niti približno podobni živalskemu naravnemu obnašanju, niti malo niso podobni njihovim resničnim, naravnim težnjam (sklepanje globokih prijateljstev med predstavniki svoje vrste, čustvenih in družinskih vezi ter predvsem osnovnega interesa po – ostati živ!). Domišljamo si, da je naša skrb zanje v umetno ustvarjenih pogojih ter jemanje njihovih izločkov in teles znak sodelovanja in vzajemnosti. Kako egoistično. In kako zelo žalostno. Napisala si tudi: »Pred leti [sem] spoznala vegetarijanca, ki je bil zelo zatežen kot oseba ... in govoril je, da je znano, da so vegetarijanci in vegani milejši ljudje kot drugi.« Kot prvo, vegetarijanec se v praktično-moralnem smislu v ničemer ne razlikuje od "vsejedca" - oba se namreč okoriščata na račun trpljenja in smrti živali (mleko in jajca, ki jih konzumira vegetarijanec so enaka kot meso, ki ga konzumira "vsejedec"). Smo bodisi vegani bodisi izkoriščevalci živali. Tretja možnost ne obstaja. Kot drugo ... Kakorkoli se že obnašajo nekateri samooklicani "vegani", to v ničemer ne izpodbija dejstva, da je uporabljati živali nemoralno početje. Enako kot neprimerno obnašanje nekega aktivista za zaščito pravic otrok v ničemer ne bi omajalo dejstva, da je zlorabljanje otrok nemoralno početje. Uporabljati živali ni prav, ne glede na morebitno nedopustno agresivnost oz. nasilje nekaterih veganov (mimogrede, sam osebno odločno zavračam vsakršno – tudi verbalno - nasilje in menim, da so tovrstni vegani del problema in ne del rešitve!), enako kot ni prav izkoriščati drugih ljudi, ne glede na morebitno nedopustno agresivnost nekaterih zagovornikov človekovih pravic. Pojem veganstvo oz. pravičnost stoji sam zase, ne glede na morebitno problematičnost pristopa tistih, ki ga zagovarjajo. Sam osebno pripadam t.i. abolicionističnemu gibanju, ki zavrača VSE OBLIKE nasilja in je ekvivalent gibanju za odpravo suženjstva, ki je pred dvema stoletjema stopilo v bran izkoriščanim temnopoltim (in drugim) sužnjem. Eno izmed temeljnih načel abolicionističnega pristopa k pravicam živali je tudi tisto, ki govori o človekovih pravicah in problemu nasilja. Navajam: »Enako kot zavračamo specizem (diskriminacijo na podlagi življenjske vrste), zavračamo tudi vse oblike človeške diskriminacije, vključno z rasizmom, seksizmom, heteroseksizmom, diskriminacijo starejših, diskriminacijo ljudi z duševnimi ali telesnimi motnjami v razvoju in diskriminacijo ljudi z ozirom na njihov socialni status. Specizem zavračamo zato, ker enako kot rasizem, heteroseksizem in ostale oblike človeške diskriminacije, uporablja moralno irelevanten kriterij (življenjsko vrsto) za neupoštevanje in razvrednotenje interesov čutečega bitja. Toda vsakršno nasprotovanje specizmu je smiselno le v okviru celokupnega nasprotovanja vsem oblikam človeške diskriminacije. To pomeni, da ne moremo nasprotovati specizmu in obenem trditi, da kot zagovorniki živali nimamo mnenja glede ostalih oblik diskriminacije. Ne moremo reči, da je življenjska vrsta moralno sporen kriterij za neupoštevanje in razvrednotenje interesov živali, a da obenem nimamo izoblikovanega mnenja o tem ali so rasa, spol ali spolna usmerjenost moralno sporni kriteriji za neupoštevanje in razvrednotenje interesov ljudi. Naše nasprotovanje specizmu zahteva od nas, da nasprotujemo vsem diskriminacijam. Načelo nenasilja je srž gibanja za pravice živali. Nasilje je problem, zato nasilje ne more biti del rešitve. Abolicionistični pristop promovira nenasilje, saj smatra gibanje za pravice živali za podaljšek mirovnega gibanja, ki vključuje skrb za ne-človeške živali. Glede na to, da večina ljudi aktivno sodeluje v izkoriščanju živali, ni možno razločevati izkoriščevalce od namenov, ki upravičujejo to nasilje. In nenazadnje, ker je izkoriščanje živali zelo splošno razširjeno v družbi, nasilja ni mogoče razumeti nikakor drugače kot patološko reakcijo na to kar se sicer smatra za normalno. Edina realna opcija je sprejeti veganstvo kot moralno osnovo na individualni ravni ter na družbeni ravni izvajati ustvarjalno in nenasilno izobraževanje ljudi o veganstvu, z uporabo abolicionističnega pristopa.« (konec navedka) Na koncu svojega zadnjega komentarja si zapisala (citiram): »Čisto mogoče, da bom šla dalje glede hrane, prebrala in premislila bom še kaj ... Vendar nočem se več zaleteti ... sem se v življenju že kar dostikrat ...« Vsekakor te podpiram pri tem, da kaj prebereš in resno premisliš (za začetek priporočam knjigo ETIKA V KUHINJI), saj so nepremišljene odločitve nesmiselne. Zaletavost je načeloma negativen pojem, toda ko gre za prenehanje izvajanja nasilja nad nemočnimi sem takoj ZA "zaletavost"! Nobenih postopnih korakov, pač pa takojšen pričetek spoštovanja lastnih vrednot (=tako ali tako vsi pravimo, da ni prav trpinčiti in ubijati brez vsakršnega utemeljenega razloga, a z jedenjem živil živalskega izvora počnemo ravno to) in takojšen pričetek udejanjanja pravičnosti! Ana, mislim, da sem enkrat to že zapisal, a bom ponovno: Iz vseh tvojih blog zapisov je jasno razvidno, da si dobra oseba, ki si vedno prizadeva za pozitivno stvar, za spoštovanje življenja slehernega bitja. Vse kar lahko rečem je, da stoj za svojimi besedami in še v praksi udejanji to, za kar se zavzemaš. Postani vegan. Nimaš kaj izgubiti, razen svoje vsakodnevne participacije v zatiranju nemočnih. Pridobiš lahko ogromno, vključno s svojo moralno integriteto. Postati (in ostati) vegan je otročje lahko in je moralno pravilna odločitev. Vedno sem bil in vedno ti bom na voljo za vsakršno pomoč pri razreševanju tako teoretičnih kot praktičnih vprašanj glede veganstva in vsega, kar ga obkroža. Lp, Leon

Leon in Sponko! Pravzaprav vsak od nas dela škodo svetu, vsak od nas kaj uniči, potepta. Kure z jajci morda res izgubljajo določene snovi, toda s hrano jih tudi dobijo!!!! Tudi nosečnica določene snovi prispeva, da živi njen otrok. Kokoš ni izkoriščana, če lepo skrbimo zanjo. Res je tudi to, da sem pred leti spoznala vegetarijanca, ki ej bil zelo zatežen kot oseba ... in govoril je, da je znano, da so vegetarijanci in vegani milejši ljudje kot drugi. Mislila sem si, kakšen bi ta človek šele bil, če bi bil vsejed! (Če tisto, kar je rekel, drži.) Prav sem že imela priliko spoznati okoljevarstvenike, ki s eukvarjajo resnično samo z zunanjim okoljem in mislijo, da so "sveti". Ampak to, kakšen je človek, po moje pride od tega, kar pride od znotraj, iz srca ... Večkrat sem tudi že videla, da se kakšni ljudje ukvarjajo samo z zunanjim (pometajo samo pred tujimi pragovi), komaj kaj pa sami s seboj ... Čisto mogoče, da bom šla dalje glede hrane, prebrala in premislila bom še kaj ... Vendar nočem se več zaleteti ... sem se v življenju že kar dostikrat ...

Še vedno ne vem, kako je mogoče, da kure nesejo jajca vsak dan ... Morda je tako kot pri laktaciji - če je večje povpraševanje, je večja ponudba ...?

Sponko, čisto mogoče, da bom kdaj preštudirala, kako so se kokoši razvijale tekom zgodovine ... :)

Še nekaj glede kur in jajc, razmišljala sem o tem, zakaj kure nesejo jajca kakšnih 9 mesecev v letu. Zakaj ptički znesejo samo pet jajc v letu ali morda 2 x 5, če imajo dva zaroda na leto. Recimo, da kure nesejo jajca vsak dan, ker jim ni treba skrbeti za preživetje? Ker dobijo hrano? Ker nekdo skrbi zanje? Torej - ?? P.S.: Govorim o jajcih, ne o drugem. Vem, da kure marsikje ne živijo "polnega kurjega življenja ..." Tudi tiste v prosti reji ponavadi nimajo veliko prostora in trave pod nogami ...

Leon, pri nas smo vedno pustili v gnezdu eno jajce ... Pobirali smo jih zvečer, večina kur je zneslo jajce zjutraj ... NIKOLI nisem videla, da bi kura jajce pojedla!! Pri nas so kure dobile zdrobljene suhe jajčne lupine s hrano, kako rada sem jim jih drobila. Tako da ...

Ana, zapisala si (citiram): "Jasno je, da sem proti vsakemu izkoriščanju, vendar to, da jem jajca kokoši proste reje, pa še vedno ne jemljem kot izkoriščanje kokoši. /.../ jajca kupim na tržnici - torej od kmeta, ki ima svoje kure in so zunaj. Kure, ki so že na svetu, pa naravno nesejo jajca. /.../ In ker kure naravno nesejo jajca, zakaj jih ne bi pojedli? Jih naj vržemo stran?" Ana, ponujam ti nekaj skrbno zamolčanih resnic, ki nam jih tekom otroštva in odraščanja žal nihče ni predstavil. Jesti jajca (četudi "od kmeta", ki ima "prosto" rejo) je nemoralno iz številnih razlogov: 1. Valjenje jajc kokoši prikrajša za nujno potrebne minerale, zato kokoši ponavadi pojedo svoja jajca, ko vidijo, da niso oplojena (s tem si povrnejo hranilne snovi, ki jih potrebuje njihov organizem). Če jim človek jemlje njihova jajca, jih torej obsodi na konstantno pešanje. 2. Vse kokoši, ki pridejo h "kmetu na prosto rejo", pridejo tja iz valilnic, kjer piščančke moškega spola takoj po rojstvu ubijejo, saj za proizvodnjo jajc niso koristni (moški pač ne nesejo jajc). Standardna praksa je, da jih žive vržejo v stroje za mletje ali pa jih zadušijo ter jih spremenijo v paštete, hrenovke, hrano za "hišne ljubljenčke", krmo za živino, itd. Se pravi, VSAKO zaužito jajce (tudi tisto iz "proste" reje) pomeni, da smo s tem naročili uboj ogromnega števila piščančkov (95% vseh smrti v živinorejski industriji predstavljajo ravno piščančki - preko 60 milijard na leto!). Mimogrede ... izraz "prosta" reja je izmišljen in je v prvi vrsti namenjen le pomiritvi morebitne slabe vesti potrošnikov (tistih, ki imajo moralne pomisleke o "baterijski" reji). V praktičnem smislu pa to pomeni le, da so živali namesto v manjši, v za drobec večji kletki, toda še vedno zelo natlačene ter izkoriščane v vseh ozirih. Tule je nekaj dejstev: http://www.humanemyth.org/downloads/cagefree_slovenian.pdf (Mit o jajcih iz "proste" reje) 3. Obstaja naravni fenomen, ki ga doživljajo kokoši, imenovan "sindrom praznega gnezda". Namreč, kokoši so naravno oz. biološko nagnjene k temu, da ohranjajo gnezdo polno. To pomeni, da ko ugledajo prazno gnezdo, jim to povzroča hud stres, kar jih požene k temu, da valijo nova jajca. Zato slišimo kmete reči: "Moramo jim redno jemati jajca, da jih prisilimo k valjenju novih." ... In krogotok sprevrženega izkoriščanja se nadaljuje ... 4. Vse kokoši (tudi tiste v "prosti" reji) kmetje ubijejo takoj, ko jim produktivnost upade. To se zgodi še v času njihovega otroštva, pri cca. 1 do 2 letih. Naravna življenjska doba kokoši pa je sicer 10 do 20 let (odvisno od vrste). Vsako zaužito jajce torej pomeni, da poleg vsega naštetega s tem tudi redno naročamo uboj mladih, "odsluženih" kokoši. 5. itd. itd. (lahko nadaljujem v nedogled ... ) Skratka... Odmakniti se moramo od sprevržene ideje, da so živali "hrana". To seveda velja tudi za dele njihovih teles oz. izločkov. Telo, jajce in mleko je NJIHOVO, ne naše. Rabijo jih ZASE. Mi jih ne potrebujemo, da bi živeli zdravo, polno življenje. V kolikor pravimo, da se strinjamo s tem, da mora imeti vsaka človeška in ne-človeška žival temeljno pravico do tega, da njeno življenje ni zreducirano na golo služenje interesom drugega (kar je pravzaprav le drug opis za suženjstvo), potem nimamo druge izbire, kot da postanemo vegani. Ali lahko vseeno izberemo, da ne bomo vegani? Seveda, toda s tem pač povemo, da je naša prvotna trditev navadna hinavščina. Razmisli.

Glede odvzemanja jajc/jajčec je ena veliak razlika med kokošmi in "človekinjami". Kura v vsakem primeru jajca nese in zrelo jajce znese. Nič bolj je ne boli, če njeno jajce kdo poje ali če ga nihče. V bistvu je morda kokoš hvaležna, če človeku, ki zanjo skrbi, lahko podari jajce! :) Če kokoš znese jajce in ga nihče ne poje, bo v mnogih primerih zgnilo. Piščančka ne bo, če kokoš ne bo sedela na jajcih. In zagotovo vsaka kokoš ne bi sedela na jacih, vsaj ne na vseh svojih jajcih. Kot kmečki otrok se spominjam, da nismo imeli vsako leto piščančkov. Tako, da to, če jem jajca, še vedno ne jemljem tega kot izkoriščanje kur. (Človeška jajčeca odvzemajo za določene postopke v zvezi z oploditvijo.)

Še nekaj, Leon, ko tako poudarjaš kulinarični užitek ... Hmmm. Spomnim se, da mi ej doktorica kemije rekla, kako so bili ljudje že rodove in rodove nazaj pametni, ko so otroku pri približno 7. mesecih dali jesti jajčni rumenjak (malo se spreminja meja, kdaj; ne vem, kako učijo seda). Tedaj je otrokov organizem ravno prav zrel, da lahko prebavlja in presnavlja rumenjak. Prej bi bilo prezgodaj, kasneje bi bilo prepozno. No, tako je rekla. Kulinarični užitki? Pred nekaj leti je mene zelo bolel želodec, zelo verjetno sem imela rano. Tedaj sem komaj kaj upala pojesti. Ampak začutila sem, kaj potrebujem. In tedaj sem si skuhala nekaj, česar sicer sploh ne kuham že dolga leta - govejo juho. Prepričana sem, da mi je koristila. Ublažila strašno bolečino, ki je trajala več mesecev. Ne morem si misliti, katera rastlina bi mi tedaj ublažila bolečino in morda celo pozdravila želodec ... No, glede na to, da prej že leta nisem jedla goveje juhe, bi težko rekla, da je šlo za navado. Ni šlo. Po mojem mnenju je šlo za instinkt, ko sem ugotovila, kaj mi bo pomagalo. Oz. mi vsaj malo ublažilo bolečino oz. vsaj ne povečala težav. Toreh hrana je hrana in nima vedno zveze s kakšnimi posebnimi užitki ... razen če je užitek to, da je človek sit in ima moči za delo.

Leon, 17, priznam, da se ljudje pogosto oklepamo svojih prepričanj (zaradi različnih razlogov) in da je mogoče to glavni razlog, da jaz še vedno sanjam o kakšni putki na mojem vrtu in o rački, ki bo pojedla del polžev. Čisto mogoče, da ko vse to dodobra premislim, da grem v kakšno novo smer ... (Pred leti sem se večkrat kar divje za kaj odločila, zdaj pa bolj premišljujem.) Sicer je moj vrt pisan, naraven, vse mogoče raste na njem. No, in ker pustim rasti marsikaj, je to tudi "zaledje" za polže, komot se skrijejo in se razmožujejo. Jasno je, da sem proti vsakemu izkoriščanju, vendar to, da jem jajca kokoši proste reje, pa še vedno ne jemljem kot izkoriščanje kokoši. No, saj imam pomisleke ... kakšnega že ... praviloma pa jajca kupim na tržnici - torej od kmeta, ki ima svoje kure in so zunaj. Kure, ki so že na svetu, pa naravno nesejo jajca. Vsaka kura jih začne nest, ko je stara nekaj mesecev, morda 4 ali 5. Pozimi jih "naravna" kura ne nese kaj dosti, morda tudi nič, vsekakor v najbolj temnih mesecih kure, ki ne živijo v umetnem okolju, jajc ne nesejo. Tja do "svete Neže, ki kuram rit odveže." (Sv. Neža je 21. januarja.) In ker kure naravno nesejo jajca, zakaj jih ne bi pojedli? Jih naj vržemo stran? Večina jajc gotovo ni oplojenih, razen če je več petelinov v jati kur. Če smo zelo "strogi", je izkoriščanje tudi to, ko plod raste v mami in jo "je" (dobiva po njej hrano) in je izkoriščanje to, ko je dojenček dojen ... Ali pa je izkoriščanje predvsem vseh vrst žretje ... ko "žremo" drug drugega? Živeti naravno, sonaravno ... je res sonaravno živeti zrušiti ves ustaljeni svet? Bomo rešili svet potem?

"*Leon Nisem ocenjeval morale!" Sponko, jaz pa. (ne vem kaj si ocenjeval ti) ---------- "Za zanikanje tega sem se odločil, res pa je, da v nadaljevanju ne odsekajo glave." Zanikaš, da za razliko od kokoši človeškim ženskam NE jemljemo njihovih neoplojenih jajčec?? Torej po tvojem jim JIH jemljemo in (kot opisujem v nadaljevanju) ženske v ta namen zasužnjujemo, zapiramo ter sekamo njihove glave brž ko jim "produktivnost" usahne oz. ko pridejo v menopavzo? (pardon, edina razlika je baje v odsotnosti odseka glave) Sponko, ti to resno?

Sponko, tudi ti si žal zgrešil bistvo. Če trdiš, da je tehnologija tista, ki dela razliko med tem ali je neko dejanje moralno ali nemoralno, potem živiva na različnih planetih. Na mojem je namreč pravičnost stvar objektivnega dejstva in je nedeljiva (beri: neodvisna od NAČINA izvajanja krivic).

Ana, pri poskusu delanja primerjave med človeškim jajčecem in kurjim jajcem, si izpustila bistveno stvar: Za razliko od kokoši, človeškim ženskam ne jemljemo njihovih neoplojenih jajčec oz. menstruacij, jih v ta namen zasužnjujemo, zapiramo ter sekamo njihove glave brž ko jim "produktivnost" usahne (beri: ko pridejo v menopavzo). Vse to in še več namreč počnemo s kokošmi. Moralna dimenzija je povsem neprimerljiva. Še več - če se strinjaš, da bi bilo nedopustno na kakršenkoli način izkoriščati ženske reproduktivne procese ter jih v ta namen obravnavati kot potrošno blago, čemu potem meniš, da je to prav početi z živalskimi samicami? (še posebej ob dejstvu, da je edini trivialni izgovor, ki ga lahko ponudimo, kulinarični užitek, saj jajc kakor tudi vseh ostalih živil živalskega izvora sploh ne potrebujemo za dobro zdravje - prej obratno) Skratka, tvoja analogija je neustrezna in povsem zgreši bistvo.

Leon, če primerjamo človeško jajčece in kurje jajce, se ustavimo pri tem: Novo bitje, novo življenje je od združitve jajčeca in semenčice. Zdi se mi, kot da ti kurja jaca drugače obravnavaš kot človeška jajčeca ... Ampak v zvezi s kurjimi velja tole: 1. Mnoga gotovo niso oplojena, celo v primeru, da gre za kmečke kure, ki imajo v svoji sredi tudi petelina. 2. Če na jajcih ne sedi kura 21 dni, se piščanci ne izvalijo ... torej v oplojenih jajcih se sploh ne razvijajo zarodki, ki niso na toplem, če niso obračana itd. Kot otrok sem prebrala Kokošjerejo, ker sem potem vavila na skrivaj piščančke. No, pomagala sem mami kuri, ki ni znala :( Res ni znala. No, po enem tednu sem jajca presvetila z lučko - haha, domači UZ - in videla zarodke; ni bilo zarodkov v vseh jajcih. Po mnenju Kokošjereje so bila tista jajca, neoplojena, a valjena en teden, še užitna za človeka. ... Zakaj se mi zdi, da v zvezi s človeškim zarodkom vidiš polno enih olajševalnih ali oteževalnih okoliščin, v zvezi z živalmi je pa čisto drugače ...? Toliko zaenkrat.

Ana Podal bom še nekaj razmišljanj o splavu, glede na to, da si že izpostavila to problematiko. Kar pa se ostalega tiče, si vsekakor vzemi čas, ki ga potrebuješ za resen razmislek. Na voljo sem ti za vsa morebitna vprašanja, pomisleke ali dileme, ki se ti bodo porodile. Rade volje ti pomagam k veganstvu (beri: k prenehanju okoriščanja na račun ranljivih in k spoštovanju edinstvenosti vseh čutečih bitij). Splav sproža vrsto težkih vprašanj, predvsem zaradi verske razsežnosti problematike. Mnogi verniki, ki nasprotujejo splavu verjamejo, da se duša pojavi v trenutku spočetja. To prepričanje vodi nekatere izmed njih, da nasprotujejo vsakršnemu ukrepu, ki bi vplival na nadaljnji razvoj zarodka, vključno z uporabo "pomagal" ali farmacevtskih zdravil, ki preprečujejo implantacijo oplojenega jajčeca na maternično steno. Za tovrstne nasprotnike splava je nepomembno dejstvo, da zarodek ali oplojeno jajčece ni čuteče; zanje ima zarodek duhovne "interese" in se takoj, ko ima dušo, šteje za popolno in celovito moralno bitje v očeh Boga. Naslednji oteževalni dejavnik v razpravah o splavu (v kulturnem smislu) je status nosečnice kot "matere" in zarodka kot "otroka", ki začne veljati v trenutku, ko ženska ugotovi, da je noseča, še posebej v primerih, ko ženska želi imeti otroka. To pomeni, da se od trenutka spočetja oz. od trenutka, ko ženska izve, da je noseča, razmišlja o zarodku kot človeku (otroku), ki bo to postal. Toda ta opredelitev v ničemer ne spremeni biološkega dejstva, da oplojeno jajčece (za razliko od otroka) ne poseduje nikakršnih interesov izhajajočih iz zavedanja samega sebe. Če pristopimo k vprašanju splava izven okvira vere in duše, ter izven družbenih običajev ki opredeljujejo nosečo žensko kot "mati" in zarodek od trenutka spočetja kot "otrok", postane še toliko težje razumeti stališče tistih, ki pravijo, da zarodki - zlasti v zgodnji fazi – posedujejo določene interese. Kljub temu, da ni znanstveno gotovo, ali ima katerikoli zarodek sposobnost občutenja, je jasno, da te sposobnosti zagotovo nimajo zarodki v začetni fazi spočetja in zato seveda nimajo interesa po temu, da ne bi trpeli – saj sploh niso zmožni trpeti. Poleg tega ni jasno, kako lahko nečuteči zarodek sploh poseduje interes za nadaljnji obstoj. Čeprav se bo zarodek še razvijal in posledično rezultiral v rojstvu človeka, nečuteči zarodek sam po sebi ne more imeti interesa za nadaljnji obstoj. Čuteča bitja so tista, ki se zavedajo bolečine in ugodja, imajo neke vrste um in zavedanje samega sebe. Škoda, ki jo s smrtjo povzročimo čutečemu bitju, se v osnovi nahaja v tem, da ga prikrajšamo za nadaljnje zavestne izkušnje. Tudi če sem ubit med spanjem na neboleč oz. "human" način, sem oškodovan, saj so mi kot čutečemu bitju odvzete nadaljnje izkušnje, ki sem jih želel doživeti (glede na dejstvo, da nisem imel samomorilskih teženj). In naše izkušnje kot čutečih (za razliko od zgolj človeških) bitij, jasno kažejo na to, da je vsem čutečim bitjem skupen interes po nadaljevanju lastnega življenja – sposobnost občutenja je sredstvo za nadaljnji obstoj bitij oz. organizmov, ki so sposobne mentalne izkušnje ugodja in bolečine. Ne moremo delati analogije med zarodkom in spečo osebo; zarodek še nikoli ni bil čuteč in zato nikoli ni posedoval interesov, ki so značilnost vseh čutečih bitij. Kdor trdi, da nečuteče oplojeno jajčece izraža interes po nadaljevanju svojega življenja zgolj zato ker obstaja velika verjetnost, da bo v devetih mesecih postal otrok z interesi, je hočeš-nočeš zavezan k stališču, ki pravi, da oplojeno jajčece izraža ta interes takoj po spočetju. In če rečemo, da ima oplojeno jajčece interes po nadaljevanju svojega življenja takoj po spočetju, potem ni razloga, da ne bi verjeli tudi temu, da imata sperma in jajčece interes po spočetju še preden pride do njune združitve. Osnovna razlika med oplojenim jajčecem in spermo in jajčecem zadeva verjetnost (bolj verjetno je, da bo oplojeno jajčece sčasoma postalo človeški otrok, kot da bo neka določena sperma oplodila jajčece), in nič več od tega. Če npr. rečemo, da je zarodkov "osebni interes", da noseča ženska ne kadi med nosečnostjo, se taka izjava ne razlikuje od trditve, da je "osebni interes" motorja biti primerno naoljen ali rože, da je zalita. Čeprav je smiselno, da noseča ženska ne kadi v kolikor je njena želja imeti zdravega otroka (tako kot je smiselno za nas, da dolijemo olje v naše avtomobile ali da zalijemo naše rastline), nečuteči zarodek še nima izkustev in zato tudi ne nagnjenj, želja ali hotenj v zvezi z ničemer. Če pustimo ob strani versko prepričanje v "poduševljenje" zarodkov, je težko razumeti zakaj naj bi bil po prepričanju nekaterih splav zgodnjega zarodka moralno sporen in v čem naj bi splav predstavljal škodovanje nečutečemu zarodku. Če je splav nečutečega zarodka moralno sporen, potem je moralno sporna tudi uporaba "pomagal" ali farmacevtskih zdravil, ki preprečujejo implantacijo na maternično steno oplojenega jajčeca. Če zavzemamo to stališče, potem tudi ne moremo zanikati, da imata sperma in jajčece osebni interes po združitvi, se pravi, da uporaba kontracepcije krši interese in pravice sperme in jajčeca. Ponovno, če pustimo ob strani verske okvirje, se zdijo takšna stališča povsem nevzdržna. Kaj pa, če ugotovimo, da so nekateri zarodki čuteči? Zarodki v poznejši fazi vsekakor reagirajo na določene dražljaje. Prav gotovo je lahko, da so taki zarodki čuteči in imajo izkustveno dimenzijo. V tem primeru bi bilo smiselno reči, da imajo taki zarodki interese. Toda, tudi če predpostavimo, da imajo čuteči zarodki v poznejši fazi temeljno pravico do tega, da niso zlorabljeni, predstavlja splav precej nenavaden konflikt pravic. Namreč, en imetnik te pravice (zarodek) se nahaja v telesu drugega imetnika te pravice (ženske) in je popolnoma odvisen od njega za svoje preživetje, pri čemer drugi imetnik te pravice predstavlja osnovo za to, da prvi sploh postane upravičen do svojih pravic. Tak konflikt je edinstven. Zaščita interesov zarodka tvega poseg v žensko telo in njeno zasebnost na način, kot to ne velja za nobeno drugo zaščito temeljne pravice. Če starši zlorabljajo svojega triletnega otroka, lahko država odvzame otroka zaradi varovanja otrokove koristi. Država pa ne more zaščititi interesov zarodka, ne da bi posegla v telesno avtonomijo ženske in jo prisilila v nadaljevanje neželene nosečnosti. Prav lahko pa se zgodi, da teorija o čutečih zarodkih govori v prid razvoja metode splava, ki bo varna za žensko in hkrati ohranila življenje zarodka.

Leon, ob tem imam kar naprej v mislih - splav ... Je kdaj human? Gotovo je razlika med tem, ali gre za splav, ko v resnici ni kakšnih posebnih zadržkov za to, da bi se otrok rodil, ali pa za splav, ko gre za preživetje matere, katere življenje je ogroženo z nosečnostjo. V vsakem primeru gre pa tudi za nedolžnega otroka ... P.S.: O ostalem še razmišljam. Moram imeti čas ...

Leon, jaz mislim, da je nekaj razlik. 1. razlika je v tem, kako kdo ubije. Ubije tako, da bi žival čim manj trpela ... ali pa trpinči žival ... 2. ubije nekdo za "zabavo" ali pa za hrano (Eskimi bi verjetno težko preživeli brez živali ...?) ... Sicer si se pa zelo dobro izrazil: "Nemočni živali je popolnoma vseeno ali jo lastnoročno ubiješ ali pa naročiš njen uboj na daljavo, ki ga nekdo drug izvrši v tvojem imenu (s tem, ko kupiš živalski izdelek v trgovini)." Ubiti na daljavo ... ubiti po naročilu ... Oja, veliko veliko je odvisno od tega, s čim so nas "hranili" ... in ne mislim dobesedno an hrano, pač pa na to, kaj so nas učili ... s čim so nam preprali možgane ... Imamo res svoje msili ali pa nekaj delamo, ker tako pač "vsi" delajo ...?

Ana, dobra iztočnica. Popolnoma vseeno je za kakšne vrste užitek gre pri ubijanju - sadistični ali gurmanski. Oboje je nemoralno. Nič od tega se ne more šteti za "nujno". Razlika med ubijanjem iz sadističnega in ubijanjem iz prehranskega (gurmanskega) užitka je le psihološke narave (nekdo, ki uživa v dejanskem procesu ubijanja je morda "manj prijeten" človek), sicer pa med obema dejanjema ni nikakršne MORALNE razlike. Nobene razlike ni med nekom, ki organizira pasje boje ali bikoborbe in vsemi tistimi med nami, ki niso vegani. Oboji zadajajo trpljenje in smrt živalim zgolj zato ker uživajo v rezultatih tega trpljenja in ubijanja - pasjeborec oz. bikoborec v sadizmu, ostali pa v mesu, mleku, jajcih. Ker NIHČE ne rabi nujno jesti živali, da bi zadostil optimalnemu zdravju (prej obratno - meso, mleko in jajca škodujejo zdravju), je torej jasno, da je EDINI realni izgovor, ki ga ljudje lahko ponudijo ta, da jim je všeč okus oz. da so to navajeni jesti. Pasjeborec rad poseda okrog borbenega ringa in uživa v pasjih bojih, ostali ljudje pa sedijo okrog žara in gledajo pečenje trupel nekih drugih živali, ki se v ničemer ne razlikujejo od psov in čigar življenja so bila vsaj toliko (če ne še bolj) grozljiva kot življenja ubogih borbenih psov. EDINA razlika med bikoborbo in klavnico je v tem, da je smrt v bikoborbi koreografirana, v klavnici pa ne. Nemočni živali je popolnoma vseeno ali jo lastnoročno ubiješ ali pa naročiš njen uboj na daljavo, ki ga nekdo drug izvrši v tvojem imenu (s tem, ko kupiš živalski izdelek v trgovini). Nobena žival ne želi biti ubita s strani nikogar.

Leon, kaj so potem tisti v bikoborbah? Ali v drugih podobnih "igrah" - grozljivkah? Nekaj razlike je vendar med tem, ali nekdo ubije žival zato, da jo poje, in tem, da v ubijanju uživa ...? Ja, tega me je res groza .... Še bolj groza. Moj razred so v srednji šoli peljali v klavnico ... Tisti prizor z bikom malo pred ubojem ostaja v spominu ...

Ana Ja, že večkrat sem slišal za podobne zgodbe. Veliko klavniških delavcev, ki vztraja v svojem "poklicu", ima tekom življenja psihične težave in travme, ki jih pusti čustvena brazgotina nenehnega izvajanja nasilja nad nemočnimi živalmi. Številni potem prenašajo to tudi v svoje zasebno življenje in se zatekajo bodisi v alkohol, družinsko nasilje, samodestrukcijo, itd. ... Kar je le še en dokaz več, da človek po svoji naravi ni "mesojedec", saj več kot očitno nima prirojenega ubijalskega nagona. Če bi ga imel, bi ljudje na dopust namesto na morje hodili v klavnice. Mimogrede ... omenila si vegetarijanstvo, zato naj ponovno poudarim, da (ne glede na odločitev mladega mesarja iz tvoje zgodbe) vegetarijanstvo ni moralno upravičena drža. Živali, ki so izkoriščane za mleko in jajca, se za razliko od njihovih "mesnih" sotrpink dlje časa vzdržuje pri življenju in ko jim produktivnost upade tudi one končajo v istih klavnicah. Nobene moralne razlike ni med mesom in ostalimi živalskimi proizvodi. Vse vsebujejo trpljenje, smrt in izkoriščanje. Si bodisi vegan, bodisi izkoriščevalec živali. Tretja možnost ne obstaja. Sprašuješ ali gre za istega Tolstoja. Ja, za istega Tolstoja gre - Lev Nikolajevič Tolstoj, ruski pisatelj, politik in publicist. Ali veš, da so bili številni napredni misleci in veliki umi v človeški zgodovini vegani? Med njimi tudi Pitagora, Leonardo da Vinci, Albert Einstein, Plutarh, Gandhi, Plotin, George Bernard Shaw, Lev Tolstoj, Albert Schweitzer, itd. itd. Tule je citat Pitagora, ki je zelo podoben Tolstojevemu: "Dokler bodo ljudje klali živali, se bodo med seboj pobijali. Resnično, kdor seje seme ubijanja in bolečine, ne more žeti radosti in ljubezni." Pravzaprav so vse do leta 1850, ko je nastala beseda "vegetarijanec" (danes "vegan"), vsakogar, ki ni jedel živali, imenovali Pitagorejec. Tule je še citat Leonarda da Vincija: "Že v mladih letih sem opustil meso in prišel bo čas, ko bodo ljudje na ubijanje živali gledali tako, kot danes gledajo na ubijanje ljudi." Podobno je bilo z Albertom Einsteinom, ki je zapisal: "Nič ne bo tako zvišalo možnosti preživetja na Zemlji kot korak k veganski prehrani." Zanimivo, kajne?

Leon, lepa misel: "Vsi bi radi spremenili svet, a nihče ne želi spremeniti samega sebe." Ta o klavnicah pa da misliti ... Razmišljam, če drži ... Poznam mladega človeka, ki je po izobrazbi mesar, bil je tudi lovec; potem pa postopoma ni mogel več opravljati svojega poklica ... postal je vegetarijanec ... no, mislim, da vegetarijanec ... poiskal si je drugo službo in ni več lovec ... Lepo je, ko gre človek zares na globoko ... ko se zares spremeni in to globoko v sebi ... P.S.: Kaj gre za istega Tolstoja?

Aleksander, ni nič imela ... vse je bilo bratovo .... Poleg tega - kam bi šla? Nekateri ljudje si enostavno sami ne znajo pomagati ... Hvala za razlago delovne sile :) Vse življenje se učimo!

Ana Kos, zakaj pa ni mogla kam iti in si ustvariti družine? Pravilen izraz je delovna sila. Izraz delovna sila se uporablja za vse ljudi, ki si služijo denar z delom, ne glede na to, ali delajo v kmetijstvu, proizvodnji, storitvenih dejavnostih, ne glede na položaj nadrejenosti/podrejenosti in višino dohodka od dela (mezde, plače) - torej tudi menedžerji in sužnji so delovna sila,... Torej, delovna sila na tej kmetiji so bili vsi. Le njihov položaj je bil različen. Ne štejemo pa sem tistih, ki si denar služijo z obrestmi, dividendami, rentami... To so kapitalisti. Živali, ki delajo, niso delovna sila, ampak so proizvajalna sredstva, tako kot traktorji, kosilnice, kašče v kmetijstvu, in npr. računalniki v pisarnah.

Aleksander, ne, ni mogla kam iti in si ustvariti družine. Premalo vem, da bi lahko rekla, če je kdaj sanjala o tem. Res je, da so bili včasih po kmetih "satri strici" in "stare tete", to so bili domači otroci, ki pač niso prevzeli kmetije in so postali pravzaprav hlapci in dekle tistemu, ki je kmetijo prevzel ... No, doma je bila delovna sila, dokler je mogla ... Delovna ... delavna ... razmišljala sem, ali bi napisala delavna li delovna ... delavna se nanaša na živega človeka, delovna na stvar, pojem. In ob tej ženski se mi zdi bolj ustrezna beseda "delovna" ... ker je niso obravnavali kot enakovredno bitje ... Sicer pa ... mislim, da ji je bilo potem v domu res lepo. Bila je na čistem, toplem, okoli nje so bili ljudje, ki so jo sprejeli medse, tako osebje kot sostanovalci ...

Abram, kaže res tako, velikokrat ... no, vedno vidimo oz. res poznamo samo eno pot. In vendar, kadar gre za hude stvari, vseeno razmišljamo, če res ni bilo mogoče drugače ... ... drugače ne more biti ... ker ne moremo spreminjati zgodovine ... a vendar - tolikokrat razmišljam o tem, kako bi v resnici mogli zasukati svet v dobro ... v to, da ne bi bilo vojn, da ne bi bilo ubijanja ... Ampak je "bi". Upamo v "bo". Veš tisto: Navzgor je težko, navzdol pa vsi hudiči pomagajo ... Kaže, da je res tako ...

In zakaj bi morala sestra v dom? Ni mogla na svoje in tam ustvariti življenje? Se poročiti z nekom in biti nekomu žena (lahko bi jo dal oženit kakšnemu pijancu...) in roditi otroke, katerim bi bila mati? Ljudje vse prepogosto mislijo, da če sami delajo sranje in dajo ljudem okoli sebe napačen zgled, da bodo potem ti drugi vseeno drugače. lepše, ravnali.

ANa To zadnje je najbolj prav! Vmes je pa vse vprašljivo.Vse je tako kot je,ker drugače sploh biti ne more.To je moja misel.