Zelo paše zraven: http://www.publishwall.si/httpwww.milenamatko.com/post/215421/sram

Kakšen odgovornost le bLEfira ... žal. Odgovornost je tudi to, KAKO ljudi srečujemo.

Lara, 7, sekularna krivda ...? Moja osebna krivda? Kolikokrat se sama iščem "vmes". Koliko imam jaz s hudim po vsem svetu in kje se moja odgovornost le konča? Kot odraščajoča sem veliko krivde prevzemala nase in še dolga desetletja. Zdaj vsega ne sprejmem ... sem zato manj kriva? Ne vem, če ti kaj pomeni Mala Terezija, svetnica, bila je ena nežna, občutljiva in hkrati močna in pogumna nuna, ki je umrla stara dobrih 20, morda 23 let. On recimo je, še kot zelo mlada, morda pri 15 letih, zvedela iz medijev za nekega morilca. Sklenila je moliti zanj, da se spreobrne. In ko je iz časopisa izvedela, da je morilec kasneje prosil za odpuščanje, je bila prepričana, da je bilo to sad njene molitve!! Vidiš, jaz imam pa že cela desetletja občutek, da v meni ni te "moči molitve" ... molim predvsem, naj se zgodi tako, kot je najbolj prav - itak pa ne vem, mnogokrat ne, kako bi bilo najbolj prav .... res pa včasih milo dodajam: "... ampak upam, da je prav tako, kot si jaz želim ..." :) Vsekakor - to, koliko sem jaz odgovorna za svet, je v meni stalno vprašanje. Zdi se mi pa, da če preveč skrbimo za svet, potem kdo zanj nič ne skrbi ... kajti kakšen človek dela šele, ko ne drugi ... ko ne drugi namesto njega ... Toliko zdajle.

Lara, tvoje berem, razmišljam ...

Ana, veš zakaj je zelo lep? Ponovno ga prebiram... ker se včasih lastne celovitosti zaveš ravno na podlagi krepko bolečih spoznanj, za katere točno veš, da se nikdar ne bodo premaknila za sam milimeter. Takrat je bolje, da človek pobere šila in kopita., lahko se pa zgolj zahvališ, da ti je bilo dano razumeti sebi v mnogo večji meri. Stremenje k celovitosti... Je to Bog, je to Hudič??? Ne vem kaj to je, vem pa, da si more biti nekdo sposoben priznati, da ne bo prevzemal sekularnih krivd... Sebi v čast??? Zgodovini??? Bogved... Iščem odgovore. Morda jih nikdar ne bom nehala iskati, sem pa hvaležna učiteljem na poti. Vedno vem, kje sem... (v katerem stoletju, če drugega ne prav veliko... in še vedno se borim... proti mlinom na veter, ki so jih zasejali vse naokrog mene. Marsikaj jim je prav... Razen mene same. Mojih videnj... mojih pravic... Šit! Ni to, to.... J ga, od nekdaj sem bila idealist, čeprav sem že davno nehala verjeti v marsikaj. Navkljub vsemu sebe NIKDAR in NIKOLI ne bom zapustila. Obstajam. Sem. Mala deklica, ki je imela upanje v nekaj. Voljo, da marsikaj v lastni bližini spremeni.... Čeprav se je morebiti marsičesa napak lotila ker drugače pač ni znala, ostaja pri tem vztrajna. Rada se imam. Navkljub pomanjkljivostim. Za razliko mnogih, sem se voljna učiti življenja. Hudič je, ker so se ga sposobni vsi. Vprašanje, kdaj je komu mera polna.... In resda človek ne ve - je pravičen, je nepravičen.... Saj se vendar ja bližnji dogovarjamo... Spoštuj bližnjega kot spoštuje tebe. Tega ni sposoben vsak. Humanistika gore, dole, naokole. Veliko je besedi', a besede niso izbire - sploh ko nekomu nič ne štejejo. Sploh, ko nekaterim, zaradi primarnega besednega primanjkljaja služijo venomer za izgovor... Želim si svobode. Življenja. Lare, v vsej svoji celovitosti in dimenzijah. Navkljub temu, da je postala tak teror sami sebi, da bi najraje od sebe čimdlje zbežala in se nikdar ne več vase povrnila. Rada se imam. Sedaj ti lahko šele zapišem, kako zelo mi pomeni ta tvoj zapis. Upam, da te bo to, če drugega ne, vsaj zaščemelo. Nekaj dobrega si z njem naredila svetu in nima veze kako si se sama ob tem počutila in čemu si ga zapisala. Mercie, hvala ker si.. In ponovno sem ga našla, ko sem ga najbolj zase potrebovala. Tako to gre. Tako to je. Kadavri... NIč več od tega... Prehranjevalna veriga.... Lepo je uvideti tu in tam kak svetal žarek na koncu nje. Ako je laž, ji poljubljam noge in lice. Ti veš... Dobro pa vseeno dene.

Babica, ooo, najlepša hvala za to upanje! Lara, si videla! :) Babica, tudi tebi topel objem, julija ne more biti drugačen kot topel! :) <3

Lara <3 :)

Zelo lep zapis, Ana.

Anka, res je, kot praviš ... Včasih je tako zelo čudovito ... včasih pa tako zelo kruto ... Največkrat je pa nekje vmes ... Je pa odvisno tudi od tega, kako gledamo ... ali smo sposobni sprejemati ali pa smo bolj črnogledi ... Objem <3

Res je Ana.....življenje, včasih tako čudovito, da bi radi večno živeli, včasih tako kruto, da bi ga najraje zavrgli.....