Babica, vidiš, koliko je tega, kjer se kaže, kako so ljudje - ali pa, kako smo pozabili biti pozorni! Še vedno bi naj bilo merilo, če nekaj želim sebi, naj dam tisto tudi drugemu! Ko sem jaz z bolnikom, skušam delati tisto, kar paše v nek čas in prostor. Zelo sem hvaležna za možnost, da sem včasih s starimi ljudmi in jim pomagam pri osnovnih stvareh in skušam biti z njimi res človeška. Veš, česa se spomnim včasih! Ko sem bila mlada sestra, kako sem včasih na otroškem oddelku hranila otroke. Enega sem držala v naročju in z eno roko držala flaško, pred seboj sem pa imela na stolčkih še dva ali tri majhne otročičke in vsakemu dajala iz njegove posodice. Itak preden je eden pojedel "dol", sta še dva dobila v usta :) Včasih pomislim, ali ej bilo to grdo ... ampak, bila sem popolnoma z njimi, popolnoma njihova, se pogovarjala z njimi ... In drugače ni šlo, kadar sem bila na oddelku sama z dvajsetimi otroki ... Ej, kako je bilo lepo tudi v tistih časih! <3

Babica, čez dom ga ni!! Skoraj za vsakega človeka! <3

Abram, misliš to z bolnišnicami in domovi - kar omenjata Aleksander in Zimzelen? Ali morda to, da se bomo še bolj oklepali življenja in zapravljali denar in moči za stvari, ki ne pomagajo? Placebo, nocebo - zanimivo, kajne!

Zimzelen, ja, tudi po bolnišnicah je tako .. Pred kratkim sem obiskovala v bolnišnici eno staro gospo. K njej nas je prihajalo več ljudi in smo poskrbeli za kakšne stvari, za katere verjetno sicer ne bi bilo ... Nekoliko težak spomin na lansko poletje, ko je bil v bolnišnici moj oče. Vse skupaj ga je zelo zmedlo. Ubogi oče. Upanje sem videla le v tem, da gre čimprej domov. Bila sem pri njem oz. z njim skoraj ves čas ... še dobro, da so bile počitnice. In če je že moral umreti, sem hvaležna, da sem ga smela zadnje tedne negovati ... Da ni bil dobesedno neko truplo, ki zaseda posteljo v bolnišnici ... :((

Aleksander, 830 € mesečno za nepokretno gospo? Če ne more sama vstat in sama jest, mislim, da je ta oskrba dražja. 1000 in več. Pred kratkim mi je nekdo rekel, da je njegova mama, pokretna gospa, sama lahko skrbi zase, v domu, kjer plača na mesec 1200 €. Oja, gotovo si marsikdo ne more privoščiti niti četrt doma ... :( Negovalke, kar jih jaz poznam, pripovedujejo o preobremenjenosti osebja - preveč bolnikov je na eno sestro ali negovalko, da bi se lahko zelo posvetile posamezniku. Sama nimam z domovi skoraj nič izkušenj ... sem pa enkrat prišla na obisk k nepokretni gospe in so mi spotoma negovalke potlačile v roke skoledico zmiksanega sadja, da jo nahranim ... A če ne bi bil z menoj mož, tega ne bi mogla narediti. Njena postelja sploh ni imela možnosti dviga glave. Leže hraniti se pač ne sme ... je preveč tvegano (za aspiracijo). Sama imam nekaj izkušenj s starimi ljudmi, nekaj tudi iz hiše hospica, in vem, da je včasih potrebno kakšnega bolnika zelo dolgo hraniti ... Če ima tisti, ki bolnika hrani, čas, je vse dobro. Če pa ni takega človeka pri bolniku, potem pa ... :((

Vse to je pred nami!

*Aleksander Lipi Tudi po bolnišnicah je nekaj podobnega, ko s pomirjevali utišajo "tečne". Ko prideš na obisk, opazuj....

Še bolj nategujejo domovi starejših občanov. Moja babica je v domu starejših občanov, zanjo moja mati plačuje po 830 EUR na mesec, v zameno pa mojo mater v domu pustijo shujšati in če moja mati ne bi vsak dan hodila v dom nahranit babice, bi ta že od lakote umrla. Problem je v tem, da babica čez dan spi, negovalke pa namesto, da bi jo zbudile, jo pustijo, da spi in hrano pustijo na nočni omarici, kamor pa babica brez pomoči ne more, nato pa hrano odnesejo, ne da bi se je kdo dotaknil. Če ne pride v dom moja mati ali njena sestra (moja teta), da jo nahrani, babica od obroka nima nič. Dom je pa eden dražjih v Sloveniji. :(

Paja, res je, oboje je vera! Žalostno pa je, če nekdo nateguje ljudi ... ne da bi jim iz srca pomagal, če more, pač pa zgolj za denar ... Gotovo je veliko na veri. Tudi verniki v Boga smo zelo različni. In različno verjamemo ...

Neslani :P

Anka, pravzaprav ni tako lahko vedno ločiti dobro od slabega! Kolikokrat pridemo do tega, da dvomimo v uradno medicinsko pomoč! In potem iščemo druge vrste pomoči! Bog bo pomagal ... ampak ... poznaš tisti vic, tegale: Nekdo je molil kar naprej, da bi zadel na lotu. Pa mu je Bog rekel: Srečko pa le kupi! Nekako tako je, da človek mora vendar marsikaj narediti tudi sam. Tudi glede zdravja. Ampak najti pravo mejo, najtio pravo mero tega, kdaj se res boriti za zdravje, kdaj pa se prepustiti in sprejeti lastno minljivost, sprejeti smrt, ki kmalu pride ... to pa je po moje tudi stvar modrosti. Ni čudno, da ljudje iščejo (iščemo!) vse mogoče rešitve ... strašno žalostno pa je, ker kakšni ljudje za denar naredijo vse ... tudi grobo goljufajo in lažejo ... Res strašno, da nimajo vsaj minimalnega spoštovanja do drugih ljudi ... Sicer ga pa tudi do sebe nimajo - kajti človek, ki goljufa, vara, laže ...., ne more spoštovati samega sebe. (Čeprav je enim v užitek to, da koga okrog prinesejo ... se imajo zato celo za plemenite, za rešitelje sveta ipd.)

Ivanka, žal :( Fotke pa dokazujejo, da je tudi Ljubljana lepa! :)

Ljudje smo zelooooo naivni. Zaupamo povsem lahkomiselno raznim kvazimazačem, ki iz nas iztisnejo poslednje denarje....namesto da bi zaupali v Gospoda in v božjo pomoč in usmiljenje....a to je zastonj in za marsikoga je to zaupanje slepo, a zame je slepo zaupanje mazačem. Bog pa ozdravlja, ljubi, tolaži in v zameno za to želi le našo vero!