@abram1b2 Cej : Da, spregledal sem, da so bili staroverci nasilno pokristjanjeni. Treba pa je tukaj dodati, da je bilo krščanstvo nekoč nekaj čisto drugega, kot je bilo nekoč, o čemer sem pisal tudi v enem svojih prispevkov... Nekoč ni bilo ne duha, ne sluha o npr. pomoči in ljubezni do sočloveka v krščanstvu... Bilo je samo zatiranje in diskriminacija. Več o tem - si lahko preberete tukaj: http://www.publishwall.si/Nemelk/post/261621/krscanski-pogled-na-gluhe

Aleksander, je zelo v redu, da vse le ni dovoljeno ... Ne morem si misliti, da kje še veljajo pravila, ki so veljala pred stoletji ali celo tisočletji v nekem drugem okolju. Ampak - kamenjanje ... čisto možno je, da še obstaja v kakšnih deželah, kjer so moški absolutni gospodarji nad ženskami - kazen za prekrške. Vsaj če pomislim na zgodbo, popisano v knjigi Živa zažgana - ki s eje dogajala pred nekaj desetletji ... Zažgana zato, ker je zanosila in s tem onečastila svojo družino ... http://www.publishwall.si/solzemlje/post/97937/ziva-zazgana Pred kratkim sem videla nek zapis o tem, kako kruto so kaznovali fantka, ki je zaradi lakote ukradel kruh. S tovornjakom so zapeljali čez njegovo roko ... Še da bi se to dogajalo včasih, je strašno, ampak da se to dogaja tudi danes ... recimo na Bližnjem vzhodu - grozljivo ... Šeriatsko pravo ... Zdaj berem knjigo Odpusti mi, Nataša. Zgodba izpred nekako 50 let v Sovjetski zvezi, tudi o tem, kako so mladce urili v preganjanju najhujših sovražnikov komunizma - vernikov ... Tudi o tem, kako je mogoče "oprati" možgane drugim ... Kako so tisti na oblasti prepričali mladino, da so verniki strašni sovražniki njihovi državi - hujši od morilcev - kajti morilci so odkriti, medtem ko verniki skrivaj delujejo proti državi. Ob tem se vsak od nas lahko vpraša, koliko je res svoboden, koliko res deluje po tem, v kar je prepričan - in kdaj lahko zares vemo, da vemo prav - in da resnica ni drugačna ... Vredno se je truditi za resnico!

Aleksander, mislim, da ej bilo v vseh časih tako, da so bili dobri in slabi ljudje,tudi dobri in slabi kristjani. Posamezniki v vseh časih so iz srca radi pomagali, so čutili z bližnjim, mu pomagali. Pridem prebrat tvoj prispevek.

Ana :)* Se strinjam:)*

Abram, človek, ki je res naklonjen človeštvu, mu ne vsiljuje svojih pogledov, vere ... oz. ga ne prisili v to. To, kaj je siliti, ni vedno isto, ni enako razumljeno. O(b) tem, ko kdo kaj sili, vsiljuje, teži s čim, ukazuje, imamo zelo različne občutke. Enim se zdi nekaj že nasilje, drugim isto nekaj, kar jim gre skozi eno uho noter, skozi drugo ven, tretjim se zdi čisto v redu. In potem - če nekdo pripoveduje o tem, kar doživlja, razmišlja, čuti, je do neke mere samo prav! Če se mu nekaj zdi nadvse pomembno, navsezadnje mora pripovedovati tudi drugim! Česar polno je srce, to usta govore! Drugo je pa to, če nekdo drugega dobesedno prisili v drugačno ravnanje, kot bi bilo sicer ... Lahko se vprašamo o tem, kaj je svoboda odraščajočega otroka - če ga najdemo pri početju, ki ej res slabo, mu smemo tisto preprečiti - zaradi spoštovanja njegove svobode, ali ne? Širjenje vere ... Če nekdo širi tisto, kar ima v srcu in živo verjame v tisto in je zaradi tega dober človek, potem je v redu. Strašno je pa predvsem, kadar nekdo to počne zaradi svojega dobička. Iskati moramo meje med tem, kaj je res dobro, celo nujno potrebno, in tem, od kod naprej pa je nujno pustiti vsakemu posamezniku, da se res sam odloči. Danes veliko več damo na osebno svobodo, kot so dali pred stoletji (najbrž ;) ), ampak lahko vidimo, da v mnogočem tudi danes nimamo svobode. Tudi v odločanju v zvezi z najintimnejšimi odločitvami je veliko nesvobode. Tudi danes. Ko smo ravno pri tej temi, tudi v zvezi s splavom ni svobode - če posameznica ni resnično seznanjena z vsemi možnostmi in če ne živi v klimi, ki bi podpirala življenje. Oprosti, misli so me nesle vsepovsod, ti si se dotaknil predvsem tega, katera vera je naša, naše korenine. Ko gre življenje naprej, se vedno znova prepleta v raznimi vplivi ... Težko bi zdaj rekli, da je naša vera vera starovercev. Včeraj sem brala intervju z idrijskim zdravnikom. Tam so stoletja dolgo živeli v z živim srebrom preobteženem okolju, a vendar niso tamkajšnji novorojeni otroci preveč nastradali zaradi tega. Zdravnik je rekel, da zaradi tega, ker so se matere prilagodile okolju. Tako nekako je z nami. V marsičem se prilagodimo okolju, postopoma. Ker drugače ne gre. Marsikdaj bi se pa težko vrnili nazaj. Vera? Tista je prava, ki človeku pomaga biti dober.

Ana:)* Če si res naklonjen človeštvu mu ne vsiluješ vero ,ki ga onemogača in mu vzame duhovno identiteto.Aboridžini,Indijanci itd.Ali staroverci niso imeli duhovno kulturnega izročila? Krst pri Savici ?

Abram, saj marsičesa ne vem, pa tudi pozabim veliko, ampak kolikor vem, je bil recimo Virgil, ki je iz Salzburga poslal Modesta, kar miroljuben :) Je pa tako, da če je eden prijazen in recimo "poganske" praznike in običaje "pokristjani", mu nekdo zameri "zmernost", ga ima ga hinavca, medtem ko če nekdo res "pokristjanjuje" z ognjem in mečem, je pa spet narobe :) Želim reči, da je včasih težko najti "pravo" pot, da nekaj povemo, ponudimo, predlagamoš, hkrati pa damo ljudem svobodo ... Jaz mislim, da je toliko možnih pogledov na svet, kot je nas - in prav je, da pustimo drug drugemu gledati po svoje. Katera vera je prav .. avtohtona? Kaj pa če je najbolj prava tista, ki izhaja iz človeških globin, ne glede na to, ali se izrazi bolj krščansko ali pa morda kako drugače? Po moje je vedno glavno to, da smo naklonjeni človeškemu.

Aleksander :)? 1.Šeriatsko pravo in 2. kristjani smo avtohtoni. Ali niso naši predniki /starverci/ na silo pokristjanjeni?

Ne vem, katera skupina je izrazila, da gre ob molitvi pred porodnišnico za organizirano sovraštvo, zato ne morem napisati česa več. Je pa zadosti pomenljivo, da: - je bila socialistična oblast v Jugoslaviji proti cerkvi in nekateri to gonijo še danes (so proti cerkvi) - v Sloveniji so pripadniki drugih ver, ki vidijo v tem, da kristjani (ki smo avtohotni na ozemlju Slovenije) smemo izvrševati naše verske obrede in verske simbole, medtem ko jih drugi ne morejo oz. ne smejo v celoti (v Sloveniji npr. niso dovoljene prvine šeriatskega (muslimanskega) prava, ki so v nasprotju z našo zakonodajo - da ne bom rekel, da ne smejo čisto nič (vsak se npr. lahko tudi v Sloveniji odloči, da ne bo jedel svinjine, ne sme pa npr. kamenjati prešuštnic))...

Gotovo drži, da je največ napadov na druge - ali pa vsi - iz lastne bolečine, ran/jenosti, nerešenih problemov ... In mnogi problemi so takoj veliko manjši, samo da o njih moremo odkriti spregovoriti - vsaj sami sebi ...

Skupinico pred porodnišnico je besedno napadla mimoidoča gospa srednjih let - eden od njih se je začel mirno pogovarjati z njo in ko se je malce umirila, je vzkliknila: Kje ste bili pa tedaj, ko sem jaz delala splav? Večina napadov izvira iz bolečine in nerazumetja, za kaj gre pri tem. Študentka iz skupine Iskra je 1.III.2017 zjutraj izjavila - Moje telo je moja last! Res je. In svojo last lahko podarimo. Pri popolni podaritvi pa se včasih zgodi čudež - nov človek. Njegovo telo je njegova last. Do samostojnosti je zaupano mami in očetu . . .