MOTORIČNI SIMPTOMI
TRESENJE/TRESAVICA (TREMOR)
Tresenje/tresavica ali tremor prizadene roke in noge. Najopaznejši je v mirovanju; med gibanjem se celo izboljša. Tresenje, poimenovano esencialni tremor (ET), ni znak parkinsonove bolezni; ET je v mirovanju odsoten in je najopaznejši med gibanjem.
MIŠIČNA TOGOST (RIGIDNOST)
Ljudje lahko izkusijo težave pri obračanju v položaju stojé ali v postelji, pri vstajanju s stola ali izvajanju finih gibov s prsti na roki. Telesna drža lahko postane popolnoma toga, osiromašena je tudi obrazna mimika.
UPOČASNJENO GIBANJE(BRADIKINEZIJA)
Ta simptom poimenuje oteženo vzpostavitev gibanja in težave pri izvajanju finih gibov, kakršni so potrebni npr. pri zapenjanju gumbov na srajci ali krilu, zavezovanju vezalk ali rezanju hrane. Tudi pisanje postane počasnejše in pisava se zmanjša.
IZGUBA RAVNOTEŽJA
Ravnotežje in telesna drža se s trajanjem parkinsonove bolezni lahko poslabšujeta, zato ima bolnik težave pri hoji, obračanju v postelji in nasploh ter pri premikih, kot je vstajanje s stola. Motnje ravnotežja so občasno navedene kot četrti med glavnimi bolezenskimi simptomi.
DRUGI SIMPTOMI
Pogosto se pojavijo tudi težave v komunikaciji. Pri številnih bolnikih so prizadeti govor, obrazna mimika, telesna govorica in pisava. Obrazna mimika in telesna govorica sta za komunikacijo pomembni orodji, saj izražata čustva in pomagata pri vključevanju v okolje. Ker obrazna mimika lahko postane počasna in omejena, telesna govorica pa opazno zmanjšana, mnogi ljudje obolelih za parkinsonovo boleznijo ne razumejo.
Nekateri bolniki pravijo, da navzven ne zmorejo pokazati tega, kar čutijo v sebi.
NEMOTORIČNI SIMPTOMI
Nemotorični simptomi so izredno raznoliki. Mednje sodijo nevropsihiatrične težave (npr. depresija, demenca in ponavljajoče ali obsesivno vedenje, kot je igranje iger na srečo), motnje spanja (npr. nespečnost in žive sanje), avtonomni simptomi (npr. težave z mehurjem, potenje in nezmožnost erekcije), prebavne težave (npr. zaprtje, uhajanje blata, siljenje na bruhanje) in motnje zaznavanja (npr. bolečina, motnja voha, ki prizadene tudi občutek za okus, zamegljen vid) utrujenost, povečanje ali zmanjšanje telesne teže.
Nemotorični simptomi se lahko pojavijo ne glede na stopnjo bolezni. Nekateri od njih, kot so motnja voha, zaprtje in depresija, se lahko pojavijo tudi več kot desetletje pred motoričnimi simptomi. Trenutno diagnoze parkinsonove bolezni ne moremo postaviti izključno na osnovi nemotoričnih simptomov, vendar upamo, da bi utegnilo boljše poznavanje tovrstnih simptomov v prihodnosti privesti do zgodnejšega diagnosticiranja bolezni in s tem tudi do zgodnejšega zdravljenja.
Drugi nemotorični simptomi, kot je parkinsonska demenca, se navadno pojavljajo v kasnejših fazah bolezni. V poznih fazah bolezni nemotorični simptomi včasih celo prevladujejo, npr. zaplet zaradi prezgodnjega pojemanja učinka po posameznem odmerku zdravila. Nemotorični znaki močno povečajo invalidnost in posledično povišajo stroške za nego ter izrazito vplivajo na kakovost življenja.
