Zdravljenje

Vsak bolnik s parkinsonovo boleznijo bi moral biti napoten k zdravniku, specializiranemu za parkinsonovo bolezen. Najbolje bi bilo, da bi bolnike obravnavali zdravniki, ki se še posebej ukvarjajo s parkinsonovo boleznijo in so na tem področju izkušeni. Pogostoma žal ni tako, zadeva pa je še zapletenejša: parkinsonova bolezen je napredujoča, kronična in kompleksna nevrodegenerativna bolezen s številnimi motoričnimi in nemotoričnimi simptomi, ki zahtevajo različna zdravljenja in imajo različne prognoze – v več kot 50 % pa ostanejo nemotorični simptomi celo spregledani. Za celosten pristop k zdravljenju parkinsonove bolezni in njeno obvladovanje so nujno potrebni zdravstveni strokovnjaki, specializirani za to področje.

Pomembno je, da so bolniki in skrbniki proaktivni pri ohranjanju svojega psiho-fizičnega zdravja. Če bolniki že od začetka sodelujejo pri izbiri zdravljenja, ki jim je na voljo, je zdravljenje učinkovitejše: poveča se njihova samozavest in zaradi tega bolj sodelujejo v družbenem življenju. K višji kakovosti življenja pripomorejo tudi zdravniki, ki se dejavno zavzemajo za svoje bolnike in poskrbijo, da ti bolje razumejo bolezenske procese in njihov vpliv.

Ko bolezen napreduje, se predpisuje zdravila, primerna stopnji razvitosti bolezni. Bolj razvita bolezen terja višje odmerke zdravil ter njihove različne kombinacije. Trenutno se PB zdravi samo s simptomatskimi zdravili, ki v možganih nadomeščajo nevrotransmitor dopamin. Pomebno je, da se bolniki striktno držijo predpisane medikamentozne terapije. Hkrati pa je potrebno spremembe počutja zaradi jemanja zdravil ali kakršnekoli druge težave čim prej javiti svojemu nevrologu in medicinski sestri.

K dopaminskim agonistom sodijo requip modutap, mirapexin, neupro obliži.Osnovno zdravilo je levodopa, kemična predstopnja dopamina. Kombinirajo se s koninhibitorji, ki podaljašajo delovanje levodope. Zdravila, ki vsebujejo levodopo so nakom, nakom mite, madopar, madopar liquid (levodopa in karbidopa; dodaja se še zdravilo za podaljšano delovanje), stalevo(levodopa, karbidopa – dodatek, ki preprečuje slabostst).

Bolnikom, starejšim od 65 let, se predpiše levodopa. Dopaminski agonisti jim lahko povzročajo žive sanje. Prav tako ni priporočljivo pričeti s terapijo z levodopo pri mlajših bolnikih, saj jim povzroči številčnejše zgibke.

Poleg tega so tu še kontinuirane oblik zdravljenja: apomorfinska črpalka, duodopa ali operacija za globoko možgansko stimulacijo.

K uspešnosti zdravljenja pa lahko bolnik veliko prispeva sam tako da:
* spremljajte svoje počutje preko celotnega dneva in si zapisujte. Takšen dnevniški zapis pokažete na pregledu pri nevrologu in mu s tem pomagate razumeti vašo dnevno dinamiko. S tem prispevate k jasnejšemu poznavanju vaših simptomov in posledično k ustrezno prilagojeni terapiji;
* bodite pozorni na t. i. »izklope« in o njih poročajte nevrologu in medicinski sestri. Izklope je namreč potrebno obravnavati;
* priporočljivo je, da imate zapisano vso svojo terapijo, torej katera zdravila jemljete in kdaj jih jemljete. Takšen zapis lahko uporabite pri drugih zdravnikih specialistih (če imate druge zdravstvene težave) za lažje usklajevanje zdravil;
* vedno zaužijte pred pregledom vsa zdravila po predpisani terapiji.
* če bolnik opazi, da prihaja do zakasnitve pri delovanju zdravila za PB, mora uvesti ustrezen režim prehranjevanja. Priporoča se, da se uvede razmik med zaužitjem zdravila in hrane. Levodopo lahko vzamete pol ure pred obrokom ali uro in pol po obroku, a nikoli med obrokom. Hrana naj bov splošnem čim bolj mešana. Kozarec črnega vina in skodelica kave sta priporočljiva.