Velika kopriva (znanstveno ime Urtica dioica) je rastlina trajnica z razvejanimi plazečimi poganjki in pokončnim štirioglatim steblom. Listi so podolgovati, jajčasti s podaljšanim vrhom, pri spodnjem delu so srčasti, sivozelene barve, spodaj so pokriti z krhkimi dlakami, ki se zapičijo v kožo in spečejo, izločijo strup, ki na koži izzove rdečico in mehurje. Kopriva je zelo razširjena rastlina, ki raste na zapuščenih vrtovih, njivah, vlažnih gozdovih, ob cestah, nasipih in tudi visoko v planinah. Kopriva v prKoprivo so uporabljali v prehrani že v starem Egiptu. Egipčani so koprivo kultivirali v povrtnino, od njih so jo v iste namene prevzeli tudi Grki in Rimljani. Hipokrat in Horacij že pišeta o koristnosti uživanja kopriv, Plinij starejši pa celo zapiše, da mlade koprive spomladi dajejo dobro in zdravo hrano telesu in tistega, ki jih uživa, celo leto varujejo pred boleznimi. Za hrano se uporabljajo listi in mladi vršički koprive, nabrane spomladi in pripravljene enako kot špinača. Vča
Navadni komarček (znanstveno ime Foeniculum vulgare) je modrikasta rastlina, ki spada v družino kobulnic (Apiaceae). Njena življenjska doba je do 2 leti, v tem času pa lahko zraste tudi do 2m. Ima močno razrasel koreninski sistem, iz katerega se razvije večje število stebel. Le-ta so okrogla, gladka in nadrobno progasta. Proti vrhu se steblo razveji v liste, ki so 3 do 4-krat pernato deljeni. Na koncu listov se razvijejo drobni rumenkasti cvetovi, ki sestavljajo kobul. Čas cvetenja je zelo neizenačen, zato je tudi neizenačeno dozorevanje plodov. Plodovi so valjaste oblike in sestavljeni iz dveh semen. http://sl.wikipedia.org/wiki/Navadni_komarček
Bramor vir:http://sl.wikipedia.org/wiki/Bramorji
Porova zavrtalka napada por in čebulo vir: http://www.okusnivrt.com/novice/wp-content/uploads/2013/12/porova_zavrtalka-300x216.jpg
Majski hrošč vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Melolontha
ličinke majskega hrošča Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Meikeverlarven_(Melolontha_melolontha).jpg
Gosenica kuposovega belina - Pieris brassicae caterpillar Kapusov belin je največji med belini, ki živijo v Sloveniji, saj preko kril meri med 50 in 62 mm. Osnovna barva zgornje strani kril je bela, v zgornjem kotu sprednjih kril pa ima ta vrsta značilno vbočeno črno liso. Samica se od samca loči po tem, da ima na zgornji strani sprednjih kril še dve dodatni črni lisi. Oba spola imata črni lisi na spodnji strani sprednjih kril. Prednja krila so po spodnji strani zelenkasto bela, zadnja krila pa rumenkasta s sivkastim poprhom. Kapusov belin je odličen letalec, ki na svojih selitvah preleti precejšnje razdalje[1]. Samica odloži rumena jajčeca v skupinah od 20 do 100 na hranilne rastline gosenic. Te se hranijo z listi kapusnic, po čemer je vrsta dobila ime. Gosenice so rumenkasto zelene s svarilnimi rumenimi črtami vzdolž telesa ter črnimi pikami. Hranijo se v skupinah in lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo v nasadih zelja ali ohrovta. Same gosenice so pogosto žrtev zajedavskih os