Mediji nam glede referenduma o drugem tiru že dalj časa prikazujejo stanje, kot da gre spet zgolj za eno od večnih slovenskih strankarsko-ideoloških razprtij v slogu Milan-Janez, natančneje - za "nagajanje vladi s strani stranke SDS". Na ta način upajo, da bodo uspeli v kratkem času mobilizirati čim več »levih« in »sredinskih« volivcev, ter jih pripraviti do tega, da iz principa ostanejo doma ali pa glasujejo za. Čeprav je Cerarjeva vlada rekordno nepriljubljena, čeprav so redki tisti, ki zagovarjajo vladni projekt in, ki se jim zdi ta projekt dejansko dober – kljub temu marsikateri »levičar« ob omembi, da se v zadevo »mešata SDS in Janez Janša« zastriže z ušesi in si reče: »Če je pa tako pa ostanem doma. Janše in SDS-a pa ne bom podpiral!«
Čustvene manipulacije
Vedno ista taktika, enkrat pod imenom »levo-desno«, drugič pod imenom »Milan-Janez«, »cerkev-Murgle«, »partizani-domobranci«… žal še danes (pre)večkrat deluje. Takoj pa, ko se volivci močno poistovetimo z eno izmed teh izmišljenih političnih identitet – naše razmišljanje ni več racionalno, temveč postane čustveno. In to je tisto, kar si politične elite želijo. Na čustveni podlagi ljudje podprejo tudi najbolj nore, večkrat sebi škodljive odločitve – kakršna je bila recimo masovno uvažanje migrantov v Nemčijo, ali pa odločitev ZDA za intervencijo v Irak in Sirijo. Zadnje dve leti ameriški neokonservativni lobiji na vsak način želijo na čustveno žogo doseči vojno z Rusijo. Na srečo jim še ni uspelo. Ne nazadnje – čustveno oboževanje ene politične opcije in čustvena demonizacija druge, ter vera v vse kar »naša« politična opcija izjavi sta tipični lastnosti diktatur in fevdalnih sistemov.
Pravzaprav pa bi morali biti ravno levičarji tisti, ki bi vladnemu projektu drugi tir še posebno nasprotovali - saj gre za mafijsko-kapitalistični projekt, ki bo veliko stal davkoplačevalce, zmanjševal slovensko suverenost in obremenjeval okolje.
Zakaj bo prof. dr. Dušan Plut glasoval PROTI
Dr. Dušan Plut je znani ekolog, nekdanji član predsedstva republike in predsednik Zelenih v času osamosvajanja, v zadnjem času pa viden član stranke Združena Levica, ki je zanjo kandidiral tudi na zadnjih evropskih volitvah leta 2014. Poleg drugih strokovnjakov je tudi on podpisan kot član strokovne ekipe dr. Jožeta Duhovnika, ki je vladi glede drugega tira že dalj časa (neuslišano) predlagala alternativne rešitve.
»Posodobitev železniške proge Koper – Divača je v veliki zamudi in zato nujna, a mora biti zasnovan kot nacionalni strateški infrastrukturni projekt – za 21. stoletje, ne pa (več) za 20. stoletje« pravi Plut. »Zato mora biti železniška trasa med Koprom in Divačo v skladu s sodobnimi trajnostnimi kriteriji, torej z optimizacijo gospodarskih, finančnih, tehnoloških, družbenih, prostorskih in ekosistemskih (okoljskih) učinkov«.
»Predlagana vladna varianta je odločno predraga in dejansko s predvideno finančno udeležbo Madžarske zmanjšuje slovensko suverenost pri sprejemanju kasnejših odločitev zlasti glede prevoza. Med drugim pa ni v sozvočju z večplastnim trajnostnim konceptom, vključno s prostorsko in okoljsko trajnostjo« opozarja.
»Tako med drugim vladni predlog (»Projekt 20 km« – dolžina predorov) trase predvideva več kot 20 km novih predorov v občutljiv in ne v celoti podrobno hidrogeološko proučen apnenčasti kraški vodonosnik. Alternativna varianta železniške trase Koper-Divača interdisciplinarno zelo mozaične Strokovne skupine s prvo imenovanim prof. dr. Jožetom Duhovnikom (»Projekt 4 km«-dolžina predora) resnično dvotirne in bistvene cenejše, energetsko varčnejše ter časovno hitrejše izvedene posodobitve železnice, pa predvideva zgolj predor v dolžini 4,1 km. Skupina predlaga tudi tehnološko inovativno, a v praksi uporabno rešitev za potiskanje in zadrževanje vlakovne kompozicije v najbolj strmem odseku železniške proge.«
»Z vidika ohranjanja zlasti ekosistemsko dragocenega submediteranskega odprtega prostora je treba podčrtati, da bi dvotirna železnica po »Projektu 4« (skupna dolžina 30,4 km) po povsem novi trasi na površju pravzaprav potekala le v dolžini 1,4 km, medtem ko pri vladni varianti, torej po »Projektu 20« (skupna dolžina trase – 27,4 km) pa je predvidena dolžina železniške proge po povsem novi trasi na površju bistveno večja in sicer 6,7 km«.
»Vladna varianta hkrati za daljše obdobje ohranja sicer zmanjšani prevoz v starem delu proge na vodno-ekološko in požarno izjemno občutljivemu zaledju Rižanskega vodovoda (oskrba z dragoceno pitno vodo). Po oceni Agencije za okolje RS (2002) se omenjeno zaledje (vodonosnik Rižane) uvršča med najbolj ranljive vodonosnike Slovenije. Duhovnikova varianta pa predvideva po izgradnji proge takojšnjo popolno opustitev prevoza na tem najbolj občutljivem odseku sedanje železniške proge (Loka-Prešnica) in njeno preoblikovanje v turistično atraktivno kolesarsko progo.
Iz navedenih, sicer zelo strnjenih razlogov je jasno, da bom na referendumu O uveljavitvi zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z Drugim tirom z vso odgovornostjo glasoval PROTI!«
V zaključku pa želim korektno in sonaravno »preventivno« podčrtati še naslednje:
1. S širšega okoljskega vidika je gradnja dvotirne železnice Koper – Divača upravičena v primeru, da bo bistveno preusmerila prevoz tovora iz in v Luko Koper iz primorske avtoceste na posodobljeno železnico. Trenutno namreč okoli polovico pretovora Luke Koper poteka po primorski avtocesti, ki je s tovornjaki že sedaj prenatrpana. To povzroča številne negativne posledice, vključno s številnimi dolgimi in vse bolj pogostimi zastoji in nesrečami, uničevanjem asfalta, povečanimi emisijami, veliko porabo energije itd.
2. Zaradi velike vodno-ekološke občutljivosti v nekaterih parametrih že preobremenjenega, plitvega Tržaškega zaliva, omejenih prostorskih in ekosistemskih zmogljivosti za širjenje Luke Koper in hkratne izjemno pomembne vloge razvoja obmorskega turizma za Slovenijo je s trajnostnega vidika nedvoumno: tudi pri načrtovanemu količinskemu povečevanju prometa Luke Koper (večplastna problematičnost gradnje tretjega pomola, problematičnost okoljsko najbolj spornega pretovora rud, premoga itd.) je treba upoštevati omejeno nosilnost obalnega ekosistema in ustavno pravico lokalnega prebivalstva ne le do dostojnega dela, zaposlitve temveč tudi do bivanja v zdravem človekovem okolju.
Posebej želim podčrtati, da slovenska vlada pri izbiri trase ni upoštevala predlogov prizadetega lokalnega prebivalstva zlasti glede požarov v naravi in hrupa. Podatek, da je okoli 3200 prebivalcev KS Gabrovica podprlo alternativno varianto železniške trase, torej »Projekt 4 km«, ki je bil prebivalcem korektno predstavljen« zaključuje Plut.
Prof. dr. Dušan Plut torej niti približno ni nekdo, ki bi spadal v »Janšev krog« ali v domeno SDS – ima celo 180 stopinj drugačno, »radikalno levo« politično opredeljenost. A je za razliko od mnogih človek, ki ima svoje mnenje – ki mu ga ne krojijo zgolj dnevni mediji. Zato dobro pomislimo – kakšno vezo, »za vraga« ima drugi tir z »desničarstvom« ali »levičarstvom«?! Nikakršne. Korupcija in nemarno porabljanje davkoplačevalskega denarja nimata svoje politične opredelitve. Gre za sumljiv in finančno zgrešen projekt, katerega breme bo padlo na vse nas, davkoplačevalce – tako na »leve« kot tudi na »desne«!
Besedilo: Narodna Straža
Vir: https://spletnicasopis.eu/2017/09/09/dusan-plut-proti-tudi-zaradi-okolja-prostora/