Igor Kozem

Lisica in kokoši. Politična basen.

Piše: Aljuš Pertinač*

Kar sledi, je politična basen. Basen je običajno krajša povest, v kateri nastopajo živali, ki imajo človeške lastnosti in ki ima na koncu neki nauk. Nekaj v smislu, kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade ali pa ne hvali dneva pred nočjo. Ker gre tu za politično basen, je razlika v tem, da v tej nastopajo politiki, ki imajo živalske lastnosti. In na koncu namesto nauka sledi politični epitaf. Pa še nekaj je drugače kot pri običajni basni, vse, kar boste prebrali v nadaljevanju, se je namreč v resnici zgodilo.

Vlada Republike Slovenije, ki je to bolj ali manj zgolj še po imenu, vede pa se vse bolj kot vlada Sončnega kralja Roberta Goloba - Taubija, prvega svojega imena, je imela predpretekli petek svojo zadnjo sejo in se nato odpravila na zaslužene počitnice. To je premierju dalo priložnost, da se loti tistega, kar ga res zanima in veseli. Namreč objav na družbenem omrežju instagram, v katerih v glavni vlogi nastopa njegova domnevn

Piše: Rado Pezdir

Slovenska javnost ima v časih, ko se izkrivljene in lažne novice generirajo dobesedno na urni osnovi, marsikdaj težko nalogo izluščiti, kaj se v naši državi dejansko dogaja in kakšna je prava narava zadev, ki se vsak dan odvijajo kot kaka drama v neskončni turški telenoveli. Čeprav me mainstream mediji zelo inovativno označujejo za pripadnika hortyjevske hunte, pa vseeno upam, da bodo tisti, ki jim možganske frekvence lovijo samo levo politično propagando, poskusili prebrati in premisliti o zapisanem v temu članku. Nekje na levi bi namreč morali začeti razmišljati, zakaj nimajo vlade, zakaj so vsi njihovi poskusi brezupni in zakaj sfižijo praktično vse, česar se dotaknejo.

Prva slika: upanje kot zadnje zatočišče levice

Koalicija Kul je poskušala zrušiti vlado. Vse to vemo, to dramo smo opazovali, se ob njej čudili in na koncu ostali šokirani, kako neverjetno slabe poteze so bile odigrane. Najprej je bil tu radgonski politični čudež, ki je trajal, kako paradoksno, toč

"Je pa res, da zgodba o konstruktivni nezaupnici, ki samo da še ni zdaj takoj vložena … traja nekaj mesecev. Tako da je opozicija medijsko izjemno uspešna. Tako dolgega vlečenja … politične zgodbe nismo že dolgo videli. Sedaj pa so pred dejstvom, da potrebujejo 46 glasov. In jih nimajo. In hočejo nekaj poslancev malo pritisniti. In jim rečejo, da ne. In oni naprej še malo pritisnejo. In oni še vedno odločni ne. Sedaj pa je finiš tekme. Brez sodniškega podaljška. Preveč so nategnili zgodbo, da bi še dolgo odlašali tolikokrat javno obljubljeno vložitev predloga konstruktivne nezaupnice."

Piše: Sebastjan Jeretič

Najprej moram izpostaviti, da sodelujem z ministrom Zdravkom Počivalškom in se od mene pričakuje, da bom pisal njemu v korist. To, "kar se od človeka pričakuje v neki vlogi", pa je aktualna tema, ker je to predmet postopka Komisije za preprečevanje korupcije. Komisija bo ugotavljala, ali je nekdo v neki javni vlogi ravnal v skladu s pričakovanji ali ne.

Mediji in opozicija KUL

"... Se je Janez Janša o vsebini svojega pisma usklajeval s kom iz tujine? Morda s svojim političnim in osebnim prijateljem, madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom? Morda. Morda pa celo z nemško kanclerko Angelo Merkel ..."

Piše: Aljuš Pertinač

Sodeč po odzivih, ki jih Janez Janša sproža v slovenski politiki in dobršnem delu civilne družbe, slovenski premier vse bolj spominja na osamljenega jezdeca apokalipse. Nikjer se to ni pokazalo bolj kot pri njegovem nedavnem pismu evropskim voditeljem zaradi poljske in madžarske blokade sprejetja večletnega finančnega okvirja Evropske unije 2021–2027. Madžarski in poljski veto sta posledica nedavnega dogovora med svetom EU in evropskim parlamentom, ki pogojuje črpanje evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava.

Pa so tovrstne kritike Janševega početja venomer upravičene? Vsaj v tem konkretnem primeru se zdi, da ne. Vsekakor pa so vsaj preuranjene in premalo natančne. Tu bomo branili stališče, da se je Janša s to zunanjepolitično potez

"Za zajezitev epidemije sta ključna dva koraka: zmanjšati število stikov in zmanjšati intenzivnost stikov. Kako lahko to sporočilo še bolj poenostavimo? Nikakor. Gre bolj enostavno? Ne gre ...

A kako neumen moraš biti, da ne razumeš tako enostavnih sporočil? No, ne neumen, ampak kako politično nastrojen proti vladi moraš biti, da teh sporočil nočeš razumeti."

Piše: Sebastjan Jeretič

Pred leti so mediji poročali o primerih, ko so ljudje sredi vročega poletja v avtu puščali dojenčke, ki tega niso preživeli. Takrat je bilo precej zgražanja nad predlogi stroke, naj ljudje poleg otroka na zadnji sedež dajo torbico ali kak drug predmet, brez katerega običajno ne zapustijo avtomobila. "Kako lahko pozabiš na otroka, na torbico se boš pa spomnil?" so nekateri takrat kritizirali ta predlog.

Toda ta in podobni predlogi temeljijo na razumevanju naše psihologije, razumevanju delovanja naših možganov. Ko delujemo avtomatično – kar se pogosto dogaja ob jutranji vožnji v službo, še posebno ob utruj

"Uveljavljeni novinarji jasno kažejo, da tudi sami ne spoštujejo drugih novinarjev samo iz formalnih razlogov – ker so uradno novinarji in del nekega medija."

Piše: Sebastjan Jeretič

Moderne družbe temeljijo na nekaj osnovnih postulatih demokracije. Med temi je vsekakor tudi izjemna vloga, ki jo v odprti in transparentni družbi igrajo mediji. Naloga medijev je poleg osnovnega informiranja javnosti o dogajanju predvsem nadzor oblasti in kritično obravnavanje družbenih pojavov in trendov. Zato je spoštovanje njihove avtonomije pomemben kazalec demokratične družbe. In v demokratični družbi bi se politika morala držati poziva iz podnaslova kolumne in spoštovati medijsko avtonomijo.

Uvodni odstavek bi bil lahko del kakega učbenika o modernih demokracijah, del teoretične konceptualizacije sodobnih družbenih ureditev. Praksa pa je seveda precej drugačna. Tudi sam bi si želel, da bi mediji v družbi igrali takšno vlogo, kot jim jo pripisuje teorija. Pa vendar že dolgo, posebno v Sloveniji, m

Če nečesa ni bilo v medijih, potem se ni zgodilo. Vzemimo za primer hišne preiskave, ki jih izvaja policija. Pred dnevi so se te bojda zgodile pri treh izmed najrazvpitejših medijskih tajkunov pri nas. Martinu Odlazku, Stojanu Petriču in Urošu Haklu. Bojda zato, ker mediji o tem praktično niso poročali.

Piše: Aljuš Pertinač

Slovenija je formalno demokratična republika. Pravna država. Imamo ustavo in imamo zakone. Velja enakost pred zakonom. Na papirju. V praksi pač ne. Za potrditev te trditve se ni treba pretirano truditi. Potrditve dobivamo praktično vsak dan.

Vzemimo na primer nesrečnega Milka Noviča. Sedaj mu v isti zadevi, in sicer zaradi umora nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta, sodijo že tretjič. Najprej je bil obsojen in je že prestajal zaporno kazen. Nato so višje sodne inštance sodbo razveljavile in je bil na vnovičnem sojenju oproščen. Tudi ta sodba je bila kasneje razveljavljena in sedaj mu spet sodijo. Že tretjič. So se vmes pojavila kakšna nova dejstva? Ne. So s

Piše: Aljuš Pertinač

Priznam. Akcijski domišljijski spektakel, kot se oglašuje, Batman proti Supermanu: Zora pravice, je bil do pred kratkim zame z naskokom najslabši film iz obeh serij. Že sama ideja spraviti v isti film dva megasuper junaka iz, dobesedno, vzporednih vesolj se mi je zdela milo rečeno abotna.

Tako sem razmišljal, vse dokler ni Janez Janša sestavil vlade z Zdravkom Počivalškom. Priznajmo si, brez Počivalška te vlade kratko in malo ne bi bilo. SMC pod katerimkoli drugim liderjem nikoli ne bi šla v vlado z Janezom Janšo.

Seveda, Janša je za večino potreboval tudi NSi Mateja Tonina in DeSUS Aleksandre Pivec. Ampak a si kdo predstavlja vlado, ki jo sestavlja SDS in v njej ni NSi? Itak, da ne. NSi, antagonizem med Janšo in Toninom gor ali dol, preprosto nima druge izbire, kot da vstopi v vsako vlado, ki jo vodi SDS. Če ne, jo čaka usoda stranke Levica, ki ne bi šla v #antijanša vlado. Obvelja za krivca, da je vlada padla.

DeSUS in Aleksandra Pivec sta malo drugačna, pa vend