ZAPIS JE TVOJ,
V TONU NEPRIMEREN.

Nimam
vpogleda
v zven
občutkov tvojjih.

S trudom
in naporom
pišem
tone lastne.

Naj postane
krivda moja
soobstoj bližine,
ki sam jo interpretiraš?

Mar jaz
obsojam
misli tvoje,
skoz’usta neizrečene?

Mar je moja
iluzija
pomembnejša
od realitete tvoje?

Postani poet.
Prični iskati
tone lastne
v prostoru tujem.

Uglasi
svojo spretnost
v dvorani
razglašeni.

Spoznal boš,
da vsi smo le violine
v rokah
odbitega maestra.