Ostaja trpek priokus, ker se oglašam in javno izražam svoje mnenje glede trenutne klime v preljubi domovini…. Ostaja grenak priokus, ker mi je kristalno jasno, da s tem le pripomorem k tistemu, kar je najbolj narobe s to državo, narodom, javno klimo in vzdušjem. Le klatimo namreč, vsak  v svojo smer, brez resnih, utemeljenih argumentov…. V večini primerov zato, ker jih v resnici ni…. V lasten zagovor pa, naj rečem, da jih je mnogo, a sem preveč indolentna in udobno ugnezdena v lastnem svetu, da bi se mi ljubilo napisati dobro argumentirano reč, ki bi dejansko lepo obrazložila moje poglede. Pa tudi….. Kdo bi pa to sploh bral? Nekakšen resen tekst, ki bi znašal pet strani in več….? Pisanje mora biti  dovolj kratko, da že vizualno ne odvrne, delno bebavo duhovito, ali pa čisto pizdenje. Potem se bere. Pametnjakoviči niso priljubljeni.

Spet bom bentila čez lasten narod. Poglejmo se.  Ali je dejansko potrebno vsakodnevno najti razlog za verbalni, pisni ali ustni konflikt? Tako se zdi…. Če malce pogledam aktualne debate na družabnih omrežjih, komentarje pod objavami, objave same…. In pri tem razočarano ugotavljam, da ne izobrazba, ne družbeni sloj sploh nista zares pomembna…. Vse skupaj se premika le gor in dol po lestvici bebavosti, hinavljenja ali nerazgledanosti….. Sam konflikt. In vedno huje postaja. Očitno ni več dovolj, da smo politično razdvojen narod, očitno se je ta razkol preselil čisto na intimen, individualen nivo posameznika, ki se počuti, kot, da ima pravico do glasu. In tako…. Lajaš in lajaš, dobiš nekaj lajkov, pohval, si nabiješ ego do te mere, da ti butne v glavo in se na kraju počutiš, kot, da si sposoben in dolžan komentirati karkoli, pa četudi o stvari nimaš pojma!

Tako nastajajo nekakšne javne »resnice«, op.prev., tisto o čemer se največ laja.

Večkrat sem si že zabičala, da v tem ne bom več sodelovala, pa se vedno znova zalotim, kako besno odreagiram na idiocije in se javno izrazim….. Kar pa, čisto iskreno, ni prav nič boljše od vseh ostalih pametnjakovičev….. Zatorej, priznam. Lahko bi bila tiho. Bolje bi bilo, da bi bila tiho, kot, da se prezgodaj oglasim in napišem (ko zdaj berem nazaj) recimo precej pomanjkljiv blog o trenutni aferi…. Pa ne pomanjkljiv v smislu, da sem si premislila. Pomanjkljiv, ker je tema takoooo široka, toliko bi lahko še dodala in ne zgolj v korist le eni strani…. Pa tega nisem naredila. Rada bi ostala objektivna, dovolj jasna in stvari dejansko realno ocenila. Zato je škoda, da to počnem. Se bom v bodoče rajši ustavila….. Ali pa, po drugi strani raje stvar napisala lepo mirno, ne v afektu in od A do Ž.

Slovensko javno mnenje je katastrofalno in popolnoma nerealno. Sprašujem se ali smo si tega kdaj želeli, ko smo rinili v nek bolj svobodomiselni družbeni sistem.

Moje skromno mnenje glede slovenske demokracije, bom opisala v naslednjem primeru:

Dandanes se da marsikaj zjebat s pomočjo civilnih iniciativ. Civilna iniciativa »ustavimo hrup«, »poletno nebo«, »pasja jajca«…. Tako smo med drugim zjebali prenovo bežigrajskega stadiona (med drugim, ker je spet široka tematika, izpostavljam samo ta segment, ki ga omenjam) …. Pa saj skoraj ni za verjet. Od kje miroljubnemu narodu kot smo, taka težnja po prepiranju? Razen, če je seveda ta naša legendarna »miroljubnost« le nekakšen mit, propaganda….Kjer le moremo pizdimo, delamo sranje, potem pa krivdo za posledice radi obesimo za to primernemu grešnemu kozlu. Nekomu, ki je že tako in tako na tapeti. V primeru bežigrajskega stadiona se je oglasila civilna iniciativa soseske in se vnaprej pridušala proti hrupu, ki naj bi se dogajal na stadionu, ko/če bi bil ta prenovljen. Če bi se vsi tako obnašali, v centru Ljubljane sploh nihče ne bi stanoval, nič več se ne bi gradilo…. In prav ta problem, sem opazovala za časa svojega bivanja tam, v Italiji. »Sosedje« so s svojimi zahtevami po javnem redu in miru, uničili večino klubov, lokalov…. Turistični obmorski kraj, za katerega so se pač poleti vsi sprijaznili, da je norišnica (ker je turizem vir njihovega zaslužka), je pozimi postal mrtvašnica. Zapuščen. Prav srhljivo. Ampak tam se je začelo kmalu obračati na bolje. Postopoma so prišle nove generacije in začele na novo… Na kar sama pri nas čakam že kar nekaj časa. Pa? Zdi se mi, da je vedno huje!  Kar se pa stadiona tiče… Zdaj ko so stvari zjebali in ustavili, verjetno lepo valijo krivdo na Jankoviča, ki, bodimo pošteni, verjamem in vem, da ima precej masla za ušesi in proti kateremu sem imela že od samega začetka njegovega županovanja, sama največ…. Ampak…. Kot naročeno, je zato velikokrat tudi grešni kozel. Kar seveda ni realno in ni ok.

Torej ne vem…. Ne vem ali sem tole napisala tako, da se zdi komu sploh vredno branja, ali sem kaj pametnega povedala, ali si sploh zaslužim, da me kdo, kot neko razmišljujočo državljanko jemlje v obzir…. Sem se pa, upam, vsaj jasno izrekla in na nek način opravičila, za stvari, ki sem jih prehitro in v nekakšnem čustvenem presežku vrgla v medmrežje. Se bom v bodoče malce potrudila in pravočasno pohodila zavoro.

No, mnogokrat zasledim, takole v stilu človekoljubja, kak apel na cenjeno publiko. Naj lepo ponižno posnemam vodilno kulturno smetano:  Apeliram na vas, dragi Slovenci! Malo manj pizdenja in hitrih zaključkov! Vse to, je namreč le dokaz, kako zgrešena je pravzaprav našim potrebam prirejena demokracija…. Ko daš človeku v roke preveč svobode in preveč možnosti samoodločanja, se  sistem očitno spridi.

Žalostno, ampak, ja. Take opice smo.