Ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku, smo se pogovarjali z Marjanom Podobnikom, predsednikom SLS.

Gospod Podobnik, kaj je za vas glavno sporočilo tega praznika?

Slovenski kulturni praznik, ki ga za razliko od večine držav praznujemo tudi kot državni praznik, nosi v prvi vrsti sporočilo izjemnega pomena slovenske kulture za oblikovanje slovenskega naroda. Slovenska kultura je odigrala tudi veliko vlogo pri vzpostavljanju Slovenije kot samostojne in neodvisne države pred 30 leti. S svojimi najbolj uveljavljenimi predstavniki je naša kultura v preteklosti pustila močne sledi tudi daleč izven slovenskega nacionalnega prostora. Podobno je tudi danes, če omenim samo dva velika slovenska pisatelja, Borisa Pahorja in Draga Jančarja, ter številne njune sodobnike na drugih  področjih kulture. 

Čeprav se včasih zdi, da v našem digitalnem času kultura v klasičnem smislu izgublja svoj pomen, je resnica po mojem mnenju ravno nasprotna. Ljudje kot posamezniki in kot narod se pogosto izgubljamo, če nam postane kultura postranska in nepomembna stvar, ali če si dovolimo, da nas deli, namesto, da bi nas povezovala. Prešernova Zdravljica, ki je tudi slovenska himna, nas vedno znova vabi, da razmišljamo o preprostih besedah, ki nosijo brezčasno sporočilo pomena spoštovanja svojega naroda in vseh narodov »ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan«. 

Letošnji čas pred kulturnim praznikom ste dodobra zaznamovali tudi oblikovalci gibanja Povežimo Slovenijo (PoS). Kakšno vlogo ima v tem gibanju SLS?

SLS kot organizacijsko in kadrovsko najmočnejši člen gibanja daje na razpolago vso svojo infrastrukturo tudi številnim skupinam civilne družbe in posameznikom, da bodo na skupni listi gibanja PoS na parlamentarnih volitvah lahko popolnoma enakovredno kandidirali za vstop v Državni zbor RS, ne da bi se morali opredeljevati za en ali drug politični blok ali katerokoli  politično stranko.

SLS skupaj z Zelenimi Slovenije, iz katere prihaja tudi koordinatorka gibanja dr. Nada Pavšer, Kanglerjevo NLS in številnimi župani in županskimi listami, predstavniki mladih, upokojencev, kmetov, podjetnikov, znanstvenikov, invalidov, glasbenikov in drugih oblikuje največje povezovalno gibanje po DEMOS-u.

V javnosti je morda vtis, da je SLS glede na svojo močno organiziranost v PoS nekoliko v ozadju v primerjavi z nekaterimi drugimi členi gibanja. Ali je vtis utemeljen?

Pomembni projekti, kakršen je oblikovanje našega povezovalnega gibanja, lahko uspejo le, če se najmočnejši zavedno odrečejo dela svojega vpliva v korist manjših, da so vsi lahko bolj enakovredni, saj je enakovrednost gibalo razvoja in uspeha gibanja. Podobno je bilo v času Slovenske pomladi 1988-1991.

Takrat je bila naša SKZ kot prvo ustanovljena stranka ne le daleč najmočnejša in najštevilčnejša, pač pa še malo pred volitvami 1990 v mnogih občinah edina novoustanovljena politična stranka. Zato smo vodilni člani SKZ Ivan Oman, dr. Franc Zagožen, Ivan Pučnik in drugi marsikje pomagali ustanavljati ali neposredno ustanavljali lokalne odbore drugih strank npr. SDZ in SKD. Takratna in sedanja drža naše stranke je po mojem prepričanju najlepši dokaz naše državotvornosti, ki se kaže v pripravljenosti stopiti korak nazaj v skupno dobro.

Nekateri podporniki, ki so bili predstavljeni v promocijskem filmu gibanja Povežimo Slovenijo, so kasneje umaknili svojo podporo. Zakaj?

Čeprav vseh detajlov osebno ne poznam, so bili po mojih informacijah nekateri posamezniki po javni podpori našim povezovalnim prizadevanjem deležni sugestij in pritiskov, naj umaknejo podporo. Koordinatorka PoS dr. Nada Pavšer se je takoj tudi javno opravičila, če je kdo res napačno razumel povabilo k podpori našim prizadevanjem. Čeprav je obžalovanja vredno tovrstno nasprotovanje povezovalnim prizadevanjem v času škodljivih radikalnih političnih delitev pa to po drugi strani kaže na resnost obravnave naše nove in drugačne ponudbe slovenskim volivcem.  

Omenili ste precejšno različnost med strankami in skupinami, ki oblikujejo gibanje PoS. Kako boste pred in po volitvah usklajevali vaše različne poglede na posamezna vprašanja?

Naš najmanjši skupni imenovalec je vsebina slovenske ustave, na kateri je tudi utemeljena Slovenija. Pri konkretnih vsebinah oziroma izvedbi pa se zgledujemo po dobrih tujih praksah, predvsem avstrijski. Po avstrijski dobri praksi se zgledujemo zato, ker realno ni mogoče prenesti prakse oziroma modela petih ali desetih različnih tujih držav in jih uveljaviti v Sloveniji, saj bi bile med sabo nezdružljive. En tuj model pa je mogoče uveljaviti, če je volja oziroma politična podpora. 

Kaj to konkretno pomeni? Kako bo gibanje Povežimo Slovenijo reševalo na primer problematiko slovenskega kmetijstva in razvoja podeželja?

Kot v Avstriji. V sodelovanju z vodstvom njihove Kmetijsko gozdarske zbornice in drugimi poznavalci avstrijskega modela oblikujemo kratko in jasno predstavitev, kako bomo to avstrijsko prakso izvedli v Sloveniji, če bomo dobili dovolj podpore. Mimogrede, med kmeti je podpora uvedbi avstrijske zakonodaje in prakse v Sloveniji izjemna. Podobno je med obrtniki in podjetniki. Dr. Andrej Umek je pred kratkim predstavil uspešen avstrijski model izobraževanja z vajeništvom in drugimi dobro osmišljenimi pristopi, zaradi česar je na primer v Avstriji mnogo manj brezposelnih mladih kot pri nas. 

Kaj pa v primeru, ko imate na primer Zeleni Slovenije in SLS povsem različne poglede do načina upravljanja z velikimi zvermi? Kako se boste tu  poenotili?

To je sploh dober primer, zakaj je pomembno, da se v Sloveniji uveljavi sistem dobro delujoče države. Čeprav seveda tudi avstrijski sistem ni idealen, je na večini področij bolje delujoč kot v Sloveniji. Torej, kakšen bo odnos gibanja PoS do upravljanja z velikimi zvermi? Kot v Avstriji. Imajo velike zveri, ne hodijo pa jim po hlevih in dvoriščih.

Sliši se zelo spodbudno. Toda, ali je izvedljivo. V Avstriji imajo drugačno zakonodajo …

Presenečeni smo bili ob ugotovitvi, kolikšen del zakonodaje je zelo podoben kot pri nas. Obe državi sta članici EU, zato mora zakonodaja obeh držav upoštevati skupna pravila, državi imata tudi številne podobne naravne danosti.

Kar je drugačne zakonodaje, jo bomo pač spremenili, da bo enaka. Imajo pa zelo drugačno prakso. Ta razlika v praksi je tista, ki pripelje do posledic, da imajo medicinske sestre, obrtniki, inženirji in drugi v Sloveniji nekaj 10 ali nekaj 100 odstotkov nižjo plačo. Zagovorniki nezmožnosti prenosa avstrijske prakse v Slovenijo pravijo, da moramo upoštevati slovenske posebnosti. Kaj so te posebnosti? Na primer to, da je slovenska polovica druge cevi karavanškega predora za 30 milijonov evrov dražja kot avstrijska polovica, čeprav imajo tam delavci višje plače, material pa se nabavlja na prostem trgu? Mi nočemo in ne bomo upoštevali teh slovenskih posebnosti. Zame je slovenska posebnost slovenska kultura. Ropanje slovenskih davkoplačevalcev pa ni slovenska posebnost, pač pa kriminal.

Zdi se, da ste programsko zelo v detajle domislili vaše delovanje. Kako pa se boste dogovorili za razdelitev volilnih okrajev?

Očitno bomo imeli marsikje sladke probleme, torej več odličnih kandidatov za en okraj. Kjer bomo tudi po usklajevanju na koncu ostali z več kandidati, bo odločala skupno dogovorjena javnomnenjska raziskava. Zmagovit rezultat bomo dosegli le, če bodo povsod kandidirali najboljši. 

Slišati je, da se dogovarjate s precej več strankami in skupinami, kot ste jih predstavili v javnosti. Ali je to res?

Res je velik interes za sodelovanje. Ta interes je seveda tudi povsem razumljiv in logičen. Platforma, ki jo  predstavlja skupna lista, bo omogočala tudi majhnim strankam, lokalnim listam, civilno družbenim skupinam in uglednim posameznikom, da bodo imeli povsem realne možnosti za uspeh v svojem okraju. V primeru njihovega samostojnega nastopa, ko bi morali pokriti vseh 88 okrajev, pa bi bile njihove možnosti za uspeh minimalne, za nekatere praktično nične. Z vsakim novim članom gibanja pa ne pridobi le nov član, pač pa tudi celotno gibanje oziroma lista, saj se bo povečalo skupno število glasov in s tem število izvoljenih poslank in poslancev. 

Sliši se kot perpetum mobile?

Res ta sistem deluje na poseben način “Vsi za enega, eden za vse” ali “win-win” . Tako si je po mojem mnenju večina predstavljala Slovenijo, ko smo se pred 30 leti skoraj enotno odločili zanjo. Da bomo različni sodelovali in si ustvarili vsaj take pogoje za življenje, kot ga ima povprečen državljan Avstrije. 

Mnogi, ki sodelujemo, priznavamo, da smo v življenju naredili marsikatero napako, a smo se iz teh napak tudi veliko naučili, v svoje in skupno dobro. 

Predsednik Zelenih Slovenije Andrej Čuš je napovedal, da bo lista PoS imela tudi uglednega kandidata za mandatarja. Ali lahko omenite kakšno ime?

Lahko le potrdim napoved. Logično pa je, da ne želimo “skuriti” imena človeka, ki bo morda vodil naslednjo slovensko vlado. V primeru zmagovitega rezultata skupne liste gibanja POS bo naš kandidat za mandatarja k oblikovanju skupne vlade povabil vse desne in leve parlamentarne stranke. Po švicarskem modelu bodo sodelujoče stranke imele tudi v Vladi RS tako težo, kakršno so jim na volitvah za parlament namenili volivci.