Slovenija se je ob hudi zdravstveni krizi zaradi covida-19 in s tem povezani krizi v številnih gospodarskih panogah znašla tudi v najhujši krizi političnega sodelovanja po osamosvojitvi Slovenije. Razprava v parlamentu in v širšem političnem in družbenem prostoru je prešla ne le vse meje bontona, pač pa tudi vse meje, ki naj bi ločevale normalno komunikacijo od grobih oblik sovražnega govora.

Avtor: Andrej Turk

Pri tem prepričljivo prednjači leva opozicija, predvsem radikalni predstavniki stranke Levica. Je pa res, da tudi marsikateri predstavnik vladnih strank s svojimi izjavami ali odzivi na izjave precej prispeva k skrb vzbujajočemu stanju velike netolerantnosti v parlamentarnih in drugih polemikah.

Javnost ne skriva, da je sita bojev med levico in desnico. / vir slike: Pixabay

Večje kot je zaostrovanje odnosov in večja kot je odsotnost kulturnega dialoga ter želje po sodelovanju med levico in desnico, večje je nezadovoljstvo javnosti, kar se kaže tudi v večanju množice neopredeljenih volivcev.

V takih razmerah je bilo pričakovano, da se bodo slej ko prej začele pojavljati različne pobude posameznikov in skupin, katerih skupni imenovalec je ugotovitev, da je zgoraj opisani način neperspektiven oziroma uničujoč za Slovenijo in da je od radikalnih delitev treba preiti k sodelovanju.

K umiritvi strasti in skupnemu reševanju izzivov pozvala skupina vidnih posameznikov iz družbenopolitičnega življenja

Pred dnevi je v slovenski javnosti zaokrožil poziv skupine vidnih posameznikov, ki so v odprtem pismu pozvali politiko, medije in mnenjske voditelje k umiritvi strasti, preseganju delitev in skupnemu reševanju izzivov.

»Slovenski javni prostor nam vsak dan znova dokazuje, da je boj za oblastne, gospodarske in druge privilegije pomembnejši od skupnega boja za življenja in blagostanje državljank in državljanov. Tako smo že vrsto mesecev priča politični, medijski in poulični gonji, ki v ničemer ne prispeva k uspešnejšemu spopadanju s pandemijo in njenimi ekonomskimi, socialnimi in duševnimi posledicami,« so zapisali.

Med pobudami za sodelovanje je najbolj odmevna PoS

Med pobudami, ki pozivajo k sodelovanju in povezovanju za skupno dobro vseh, je daleč najbolj odmevna ustanovitev gibanja Povežimo Slovenijo (PoS). V nasprotju z drugimi pobudami uglednih intelektualcev in drugih skupin in posameznikov, ki govorijo predvsem o tem, kaj je treba spremeniti, je gibanje PoS predstavilo tudi svojo vizijo, kako je mogoče doseči sodelovanje različnih v dobro Slovenije.

Povežimo Slovenijo V gibanju Povežimo Slovenijo pravijo, da »gre za gibanje, kjer je pot do cilja enako pomembna kot sam cilj. Pot do cilja je sodelovanje in povezovanje vseh dobro mislečih ljudi, ne glede na ideološke in druge razlike.«

Prav to dejstvo daje gibanju potencial, kar ugotavljajo tako politični analitiki kot tisti, ki se bojijo, da bi novo gibanje s svojo skupno listo na naslednjih volitvah pomembno premešalo politična razmerja. Le tako je namreč mogoče razumeti, da je na primer časopis z visoko naklado, Nedeljski dnevnik, namenil kar celo stran napadom na novo gibanje in njegove vidne predstavnike.

Pritiski na posameznike, ki so povezovalno gibanje podprli

Prav tako o zaskrbljenosti v nekaterih krogih govorijo močni pritiski, ki so jih bili deležni nekateri posamezniki iz političnega javnega in civilnodružbenega življenja, ki so javno podprli nastajajoče povezovalno gibanje.

Tudi tisti, ki ne verjamejo v možnost velikih sprememb v slovenski politični krajini, pa se strinjajo, da bo že zgolj vstop nove liste v parlament morda imel za posledico, da bo le-ta postala jeziček na tehtnici pri oblikovanju naslednje vlade.

Dr. Ernest Petrič je v intervjuju za Radio Ognjišče dejal: »Odkar sem javno podprl gibanje Povežimo Slovenijo, prejemam enake klice in nasvete, kot sem jih pred 50 leti v bivši državi.«

Nervoza v krogih blizu globoki državi

Največ nervoze je bilo zaznati iz krogov tako imenovane globoke države, saj se zdi, da so jim pobudniki gibanja PoS nekoliko prekrižali račune pri umeščanju novih sredinskih svežih obrazov, ki na koncu predstavljajo glasove za oblikovanje vedno novih levih vlad.

Po drugi strani pa je skrb zaznati tudi pri tistih, ki so pričakovali, da bo nastajajoče gibanje le privesek SDS, ki naj bi pripeljal nekaj poslancev v parlament in tako povečal možnost, da bi bil Janez Janša po naslednjih volitvah predsednik vlade.

Ta skrb se je verjetno nekoliko okrepila ob napovedi nosilcev gibanja Povežimo Slovenijo, da bodo pred volitvami predstavili tudi svojega mandatarja, ki bo najverjetneje eden izmed uglednih posameznikov iz slovenskega gospodarstva. Le-ta naj bi po volitvah povabil vse zainteresirane desne in leve stranke k oblikovanju skupne vlade po švicarskem zgledu, kjer najmočnejše parlamentarne stranke dobijo tudi v vladi svojemu rezultatu primeren delež ministrov. 

Uspeh odvisen od modrosti in odgovornosti

Uspeh gibanja bo v veliki meri odvisen tudi od modrosti in odgovornosti voditeljev strank in list, ki sestavljajo gibanje, in jih bo med drugim čakala odgovorna naloga dogovarjanja za posamezni volilni okraj. Zaenkrat se zdi, da so pri svojem delovanju precej usklajeni.

Neuradno se je razvedelo, da se poleg javno znanih imen nameravajo v gibanje vključiti še številni posamezniki – od desnosredinskega do levosredinskega političnega prostora. Morda pa se Sloveniji ob njeni 30. obletnici oziroma po zaključku praznovanj in zaključku predsedovanja Evropski uniji obeta kakšno pozitivno presenečenje.