Slike
Prva  « 2 3 4 5 6 »  Zadnja
Društvo podeželskih žena Škocjan
Jan 24, 2014
Društvo podeželskih žena Škocjan
Jan 24, 2014
Društvo podeželskih žena Škocjan
Jan 24, 2014
Društvo podeželskih žena Škocjan
Jan 24, 2014
Društvo podeželskih žena Škocjan
Jan 24, 2014
Društvo podeželskih žena Škocjan
Jan 24, 2014
YHD Društvo za teorijo in kulturo hendikepa
Feb 07, 2014
Viki Vertačnik, vodja projekta Bontonček Sem Viki Vertačnik, rojen na Štajerskem leta 1972. Zaradi študija in dela sem že dobro polovico svojega življenja vezan na Ljubljano. Tukaj imam stanovanje v katerem mi družbo delata žena in živahna hči Tjaša. Ob tem je še kar nekaj stvari, ki mi krajšajo čas – recimo šah in branje, pa tudi veselje do zgodovine. Zgodovino in etnologijo sem tudi uspešno doštudiral in zgodovino 9 let poučeval; nekaj časa na osnovni in nekaj časa na srednji šoli. Ob tem sem opravil strokovni izpit za področje vzgoje in izobraževanja ter pridobil tiflo pedagoško dokvalifikacijo za delo s slepimi in slabovidnimi. Imam tudi nekaj izkušenj z brezposelnostjo. Od leta 2010 sem zaposlen na društvu YHD, kjer se ukvarjam z nekaj različnimi stvarmi. Od maja leta 2012 vodim čudovit projekt Bontonček. Projektu sem se pridružil že na samem začetku leta 2008. Pred tem sem, večinoma v lastni režiji, obiskoval razne šole, veroučne in druge skupine, kjer sem govoril predvsem o sv
YHD Društvo za teorijo in kulturo hendikepa
Feb 07, 2014
Katrin Modic Skupini sem se pridružila, ker sem videla priložnost za moje pobude, da bi o drugačnosti začeli informirati že zelo majhne otroke, že v vrtcih po četrtem letu starosti. Ko sem spremljala svojega sina v vrtec, sem opazila, da otroke zelo zanima moja drugačnost in so večkrat stopili k meni in me začeli spraševati o mojem hendikepu. Opazila sem, da v večini še nimajo razvitih negativnih stereotipov, ki jih velikokrat opazimo pri starejših, zato sem že pred šestimi leti začela razmišljati o tem, kako bi to tematiko približali otrokom. Žal brez podpore večje skupine tak projekt v takem merilu kot ga izvajamo sedaj, takrat ni bilo mogoče izpeljati. Pri izvajanju se mi zdi zelo pomembno, da otrokom predstavimo lastne izkušnje, kako pravzaprav naredimo enako stvar kot nekdo, ki nima ovir, pa vendar vsak od nas na svoj način, ki ustreza njemu. Ravno to je bistvo projekta, sicer bi te teme otrokom razlagali učitelji tako kot druge učne vsebine. Vsaka delavnica je zame drugačna. Tud
YHD Društvo za teorijo in kulturo hendikepa
Feb 07, 2014
Natalija Jeseničnik V skupini sem že od samega začetka, saj sem tudi zaposlena na društvu, kjer projekt izvajamo. Že prvi trenutek, ko mi je kolegica pokazala knjižico Bontonček, sem bila nad njo navdušena in sem potem sodelovala pri njeni izdaji in pri načrtovanju projekta. Pomembno se nam je že od samega začetka zdelo to, da delavnice izvajajo ljudje z lastno izkušnjo hendikepa, saj se z osebnim stikom lahko podrejo marsikateri stereotipi in predsodki ter določen strah pred drugačnostjo, veliko pa lahko vplivamo na to, da izboljšamo odnos do hendikepiranih. Na delavnicah so na primer večkrat prisotne situacije, ko se otroci obračajo name, ko želijo izvedeti kaj o mojem soizvajalcu, ki je vidno hendikepiran. Takšne situacije so idealne za prebijanje te ovire, ki jo nekateri otroci že čutijo pri vzpostavljanju osebnega stika s hendikepiranimi. Na koncu delavnice se potem naše srečanje na šolskem hodniku običajno še nadaljuje, saj otroke še marsikaj zanima in ovir, da bi pristopili in
YHD Društvo za teorijo in kulturo hendikepa
Feb 07, 2014
Alojzija Bukovec Zupanič Pri odraščanju moje hčerke sem v vseh starostnih obdobjih ugotavljala, da so njeni sošolci in prijatelji bili sprva izredno zadržani in v zadregi zaradi moje slepote. Po nekaj obiskih pa so ti zadržki minili in niso več spraševali hčerke: »Kdo pa tebi kuha? Kdo pa pri vas pospravlja?...« Ko so pojedli pico ali pa pecivo, ki sem ga spekla, so videli, da delam enake stvari kot njihove mame. Prav sproščenost pa je pri otrocih vrgla na dan kopico vprašanj in večkrat se je hči pritožila, da sem imela obisk jaz, čeprav so prišli k njej. Že takoj sem dojela, da so otroci zelo elastična bitja glede oblikovanja odnosov in življenjske filozofije, seveda, če jim stvari predstaviš na pravi način. Ker vsak dan tudi zunaj hodim z belo palico, velikokrat naletim na neprimerno komunikacijo ali pa na zadrego pri vzpostavljanju kontaktov. Na podlagi vseh teh izkušenj sem se pogosto spraševala, kako razbiti stereotipe o slepoti in prav delavnice »Bontonček« so dale odgovor na mo
YHD Društvo za teorijo in kulturo hendikepa
Feb 07, 2014
Renata Česenj Skupini sem se pridružila, ker želim svojo izkušnjo s hendikepom posredovati, predstaviti drugim in s tem prispevati k višji toleranci drugačnosti, razumevanju in sprejemanju različnosti ter obenem prekiniti s stigmo, da smo hendikepirane osebe »invalidi«, torej nesposobni, nezmožni. Za uspešno izvedbo delavnice Bontončka se mi zdi najpomembnejše sproščeno vzdušje in odprtost v komunikaciji. Potrebno in dobro je tudi omiliti navidezno drugačnost, torej doseči brisanje meja med hendikepiranimi in t.i. zdravimi. Svojo vlogo v projektu vidim kot zelo pomembno, saj na tem področju orjemo ledino in otrokom (družbi!) prinašamo prepotrebno znanje in nove etične dimenzije. Od negotovih začetkov pa do danes smo z nabiranjem izkušenj in brušenjem postali suveren tim, ki se še naprej gradi in izpopolnjuje v znanju in učinkovitosti podajanja le-tega. Izkušnja s pedagoškim kadrom v OŠ so zelo pestre. Včasih me spreleti misel, da bi znanje Bontončka prav tako koristil tudi odrasli
YHD Društvo za teorijo in kulturo hendikepa
Feb 07, 2014
Kolesarska majica Kolo je bilo prva stvar, na katero sem pomislila, ko so me vprašali, kaj je tisto, kar sem v življenju rada počela. Že kot otrok je bila moja največja zabava to, da sem se s sosedi podila s kolesom po ulici gor in dol in gor in dol. Ko so mi pa starši kot najstnici kupili prvo »resno« zeleno kolo na deset prestav, me je pa že zamikala cesta. Začeli so se moji prvi kratki podvigi po okoliških vaseh, hribih, na katere sem bila blazno ponosna. Ko je prišel čas, da zapustim dom in se lotim študija, je tudi strast do kolesarjenja malo zamrla, vendar nikoli umrla. Vedela sem, da se bom kmalu spet usedla na kolo in začela znova nabirati kilometre. Ravno ko sem se odločala o nakupu novega kolesa, sem spoznala fanta (sedaj svaka), prav tako navdušenega kolesarja, ki mi je pomagal pri nakupu novega, tokrat rdečega kolesa in me ponovno navdušil za kolesarjenje. To kolo sem odpeljala s sabo v Ljubljano in na novo začela s podvigi. Na začetku sem razmišljala, kje za vraga pa naj
YHD Društvo za teorijo in kulturo hendikepa
Feb 07, 2014
Knjižno kazalo Branje je bilo vedno eden mojih najljubših konjičkov. Že v osnovni šoli ni bilo nič lepšega kot potopiti se v mojstrsko ustvarjen literarni svet in kakovostno knjigo sem po navadi le stežka odložil, preden sem se prebil do zadnje platnice. Ko pa me je resnični svet v to prisilil in sem pozneje veliko časa porabil za to, da sem našel mesto, kjer sem končal, sem si omislil knjižno kazalo. Poleg tega, da mi je prihranilo prenekatero minuto, sem tudi takoj vedel, kako dolgo se bom še grizel skozi knjigo in se veselil konca, če je bila duhamorna, ali pa sem imel nekoliko turoben občutek, saj sem vedel, da se bom moral kmalu posloviti od junakov, ki so mi prirasli k srcu. Kazalo je takrat označevalo moje čustveno stanje takoj, ko sem knjigo zagledal. Papirnate knjige danes vse hitreje zamenjujejo elektronske. Pri teh je takšno kazalo odveč, saj si strojček sam zapomni nazadnje prebrano stran. Kar nekoliko žalostno je, ko človek pogleda na nočno omarico in namesto knjige s ka
YHD Društvo za teorijo in kulturo hendikepa
Feb 07, 2014
Eutropija Nedvomno je pomenila pomembno prelomnico v mojem življenju odločitev, da kandidiram na volitvah 2007, in sicer nič manj kot za predsednico RS. Zakaj pa ne? Napoved kandidature Predstavljam drugačnost, ki se ji preprečuje vstop v politično, čeprav smo predmet političnega. In prav zato, ker nočemo biti zgolj objekt političnih igric, nemi gledalci in nemočne žrtve, stopam v to igro z velikimi koraki. Nočem zmagati za vsako ceno, zato se mi ni potrebno pretvarjati. Vidim, da institucije ne služijo državljanom, ampak so obramba elite pred državljani, in čutim, da je oblast vse bolj arogantna, državljanke in državljani pa vse bolj vdani in apatični. Morda že zvenim kot Drnovšek, zato je bolje, da končam in grem zbirat 3000 podpisov, pri čemer mi lahko pomagate. Želim si to priložnost za kandidaturo, da bom lahko skupaj z uglajenimi gospodi enakopravno razpravljala o naši državi in skupni usodi. Ta izkušnja me je tako močno zaznamovala, da sem kmalu po koncu kampanje, v kateri
Marko Jezernik
Mar 20, 2014
Mislim, da bo zanimivo spremljati dogajanja povezana z rešitvijo krize v Ukrajini. Za lažje spremljanje dogajanja si preberite članek v The Guardian today, kjer je možno razluščiti in poiskati odgovor na vprašanje: Kdo je s kom in kdo koga podpira? http://www.publishwall.si/marko.jezernik/post/99573/slovenija-bi-posredovala-med-rusko-federacijo-in-eu
Marko Jezernik
Mar 20, 2014
Mislim, da bo zanimivo spremljati dogajanja povezana z rešitvijo krize v Ukrajini. Za lažje spremljanje dogajanja si preberite članek v The Guardian today, kjer je možno razluščiti in poiskati odgovor na vprašanje: Kdo je s kom in kdo koga podpira? http://www.publishwall.si/marko.jezernik/post/99573/slovenija-bi-posredovala-med-rusko-federacijo-in-eu
Zvone Butala
Apr 22, 2014
Partizanski pevski zbor leta 2012, nastop na Planini pod Mirno goro, Semič
Milena Miklavčič
May 05, 2014
MANCA AHLIN na mednarodnem strokovnem posvetu v Žireh, PODOBE ČIPKE
Milena Miklavčič
May 05, 2014
PODOBE ČIPKE, voditeljica - na levi- Afrodita Hebar Kljun, Udeleženci posveta: - MOJCA FERLE, kustodinja za urbano etnologijo, Mestni muzej Ljubljana - VIDA KEJŽAR, risarka vzorcev, Škofja Loka - TINA KODER GRAJZAR, oblikovalka sodobne avtorske idrijske čipke, Ljubljana - MANCA AHLIN, arhitektka in ustvarjalka na področju čipkarstva, New York (preko Skypa)
Milena Miklavčič
May 05, 2014
Tole pa so že podobe z LITERARNEGA VEČERA, oziroma podelčitve nagrad najboljšim literatom. Petek, 2. maj 2014 (milena M. in Maja Gal Štromar)
Milena Miklavčič
May 05, 2014
Pod do Ledinice, kjer je potekal spektakel KONTRABANT
Milena Miklavčič
May 05, 2014
POD STOLETNIMI HRASTI, TIK ZRAVEN
Milena Miklavčič
May 05, 2014
VINKO TAVČAR na podelitvi lit. nagrad v MUZEJU ŽIRI
Milena Miklavčič
May 05, 2014
S PODELITVE LIT. NAGRAD
Milena Miklavčič
May 05, 2014
JANA JENKO, voditeljica slavnostne podelitve lit. nagrad
Društvo Ajda Vrzdenec
May 11, 2014
bolhač Iz Wikipedije , proste enciklopedije bolh hrošči Phyllotreta vittula z značilnim škodo krmljenje Brassicaceae listov znanstvena klasifikacija Kraljestvo : Animalia Deblo : Arthropoda Razred: Insecta Vrstni red : Coleoptera Družina: Chrysomelidae Podskupino : Galerucinae Pleme: Alticini Spinola 1844 [ potrditev navedb ] Genera Mnogi , glejte besedilo Bolhačev jesplošno ime uporablja za majhne , skakanje hroščev iz družine leaf beetle ( Chrysomelidae ). Predstavljajo plemena Alticini , ki jedel poddružine Galerucinae , čeprav so bili v preteklosti razvrščene kot podskupino v lastnem imenu. Čeprav je večina rodovi Galerucinae osumljenec besen paraphyly v tej razmejitvi ,Alticini zdi, da tvorijo dobro CLADE vsaj za večino del. Vsebina [ skrij ] 1. Opis in ekologija 2 Povezava z ljudmi 2.1 Pest 2.1.1 Companion rastlin 2.2 Ugodni insektov 3 Izbrana rodov 4 Sklicevanja 5 Zunanje povezave Opis in ekologija [ uredi] Altica lythri . Opomba debele hindleg stegnenica . Odrasli so zelo
Društvo Ajda Vrzdenec
May 24, 2014
Velika kopriva (znanstveno ime Urtica dioica) je rastlina trajnica z razvejanimi plazečimi poganjki in pokončnim štirioglatim steblom. Listi so podolgovati, jajčasti s podaljšanim vrhom, pri spodnjem delu so srčasti, sivozelene barve, spodaj so pokriti z krhkimi dlakami, ki se zapičijo v kožo in spečejo, izločijo strup, ki na koži izzove rdečico in mehurje. Kopriva je zelo razširjena rastlina, ki raste na zapuščenih vrtovih, njivah, vlažnih gozdovih, ob cestah, nasipih in tudi visoko v planinah. Kopriva v prKoprivo so uporabljali v prehrani že v starem Egiptu. Egipčani so koprivo kultivirali v povrtnino, od njih so jo v iste namene prevzeli tudi Grki in Rimljani. Hipokrat in Horacij že pišeta o koristnosti uživanja kopriv, Plinij starejši pa celo zapiše, da mlade koprive spomladi dajejo dobro in zdravo hrano telesu in tistega, ki jih uživa, celo leto varujejo pred boleznimi. Za hrano se uporabljajo listi in mladi vršički koprive, nabrane spomladi in pripravljene enako kot špinača. Vča
vladislav stres
Jun 14, 2014
Francoska politična stranka - Nacionalna Fronta je pod vodstvom Marine Le Pen je v svoje programske cilje vključila veliko t.m. desničarstva npr. (anti-imigracijska politika) in levičarstva (npr. zaščita pravic zaposlenih), da je ne moremo označevati za levo ali desno, enostavno to delitev presega. Pod vodstvom Marine Le Pen je na Europskim parlamentarnih volitvah 2014 v Franciji postala največja politična sila in osvojila največ poslanskih sedežev.
Enakopravni deželani Naprej Slovenija
Jul 09, 2014
Kdor podpira to oblast,v bistvu podpira OKUPATORJA - LOŽE, KORPORACIJE.
MEDIAL STASKKA
Aug 20, 2014
Otroška kuhinja Podeželje
Prva  « 2 3 4 5 6 »  Zadnja
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj