Ljubljana, 22. maj 2012 – Slovenija se je s sprejetim podnebno - energetskim svežnjem, katerega je zapisala Evropska komisija zavezala, da mora do leta 2020 povečati rabo obnovljivih virov energije s trenutnih 16 odstotkov končne energije na 25 odstotkov končne energije.

Ker je v podnebno - energetskem paketu način izbora obnovljivih virov prepuščen posamezni državi članici, se je potrebno znotraj države opredeliti kateri razpoložljivi energetski potenciali so najprimernejši in jih nato temu primerno zakonodajno in finančno spodbujati.

Med številne obnovljive vire energije v Sloveniji spadajo tudi potenciali vetrne in sončne energije. Tako kot v vsaki državi članici EU je tudi v Sloveniji v porastu investiranje v izgradnjo naprav za izkoriščanje sončne energije. Zakonodaja in sofinanciranje na tem področju je dokaj urejeno in sama izgradnja solarnih elektrarn na objektih ne zahteva dodatne okoljske in prostorske presoje.  

Ko pa preidemo z načrtovanjem naprav za pridobivanje energije iz obnovljivih virov na območja, ki so sicer potencialno ustrezna za določeno napravo vendar so zaščitena, pa naj si bo to samo kmetijsko zemljišče, že trčimo ob ovire, katere so včasih relevantne, velikokrat pa tudi ne.

Če se navežemo na konkretne primere postavitve vetrnih elektrarn na potencialno ustrezna območja za izkoriščanje vetrne energije, že iz splošnega poznavanja naletimo na  navzkrižje med razvojem vetrne energije in ohranjanjem biotske raznovrstnosti v zaščitenih območjih kot je Natura 2000, ki pokriva 36 odstotkov območij v Sloveniji.

Ob tem navzkrižju je za vsako lokacijo posebej potrebna tehtna študija, ki bo opredelila smotrnost izgradnje vetrne elektrarne med potencialno povprečno hitrostjo vetra oz. proizvodnostjo in ranljivostjo območja. Torej negativni vpliv na okolje mora biti manjši od doprinosa pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov.

Ni pa samo naravovarstvena in okoljevarstvena polemika tista, ki zavira gradnjo vetrnih elektrarn. Potencialni investitorji velikokrat naletijo na nerazvojno naravnane prostorsko ureditvene plane lokalnih skupnosti. Ti ne opredeljujejo naprav kot sta vetrna elektrarna ali solarna elektrarna na točkovnih temeljih med objekte, ki bi jih bilo mogoče umestiti na kmetijska zemljišča. V kolikor pa naprave niso opredeljene v prostorsko - ureditvenih planih, za njih ni mogoče pridobiti gradbenega dovoljenja.

V zvezi z navedeno problematiko, je v prihodnje ključne segmente odločanja pri izgradnji tovrstnih naprav potrebno prenesti iz lokalne ravni na državno in v njem zagotoviti povezanost sektorjev, ki bo ključnega pomena za hitrost reševanja umeščanja tovrstnih objektov v prostor in njihovo izgradnjo.

Slovenska kmečka zveza pri Slovenski ljudski stranki meni, da je tudi vetrna energija na potencialno ustreznih območjih v Sloveniji pomemben potencial, ki ga je pri razvojnem načrtovanju potrebno vključiti tako v prostorsko planiranje, kot v ukrepe politike finančnih spodbud.

* * *

Predsednik SKZ pri SLS

Dr. Stane Klemenčič